Kako je kloramfenikol prišel v mleko, pa bodo morali po Kovačevih besedah še ugotoviti. Kmetijski minister But trdi, da sistem preventivnega nadzora deluje in da je varnost potrošnikov zagotovljena. Predsednica Zveze potrošnikov Breda Kutin se s tem ne strinja.
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk je povedal, da je zbornica po analizi stanja prišla do sklepa, da mora veterinarska uprava čimprej izdati odločbe vsakemu kmetu, pri kateremu je bila ugotovljena navzočnost kloramfenikola. Tako bi lahko bile še danes zares odprte vse mlečne proge, je dejal Vrisk.
"Želimo, da se te stvari čimprej rešijo. Na terenu smo te dni redno v stiku z zadrugami, ki to mleko odkupujejo, in ugotavljamo, da se dogaja precej nejasnih stvari. Ljudje na terenu so precej zmedeni," je pojasnil Vrisk. Poleg tega je poudaril, da bi moralo kmetijsko ministrstvo oz. veterinarska uprava imeti bolj utečene, sistematične postopke v primerih odkrivanja prepovedanih snovi v živilih. Tako ne bi več prihajalo do "alarmantnih novic", kolektivnega obtoževanja, gospodarske škode in pretirane panike, kot se je zgodilo v primeru zdajšnje mlečne afere.
Prav neustrezen postopek je po mnenju zbornice povzročil tako hitre in odločne reakcije v Makedoniji, BiH in na Hrvaškem. Čeprav so tudi tamkajšnje analize pokazale neoporečnost slovenskega mleka in mlečnih izdelkov, bodo slovenski mlekarji zaradi afere najbrž občutili močnejši pritisk tuje konkurence, distributerji na trgih bivše Jugoslavije pa bodo lažje zahtevali nižje cene. To lahko v skrajnem primeru pripelje do zmanjšanega izvoza paradnega slovenskega kmetijskega proizvoda. Ob tem je Vrisk še dodal, da sta minili že dve leti od zadnjega povišanja cene mleka in da stroški pridelave na letni ravni naraščajo za 15 odstotkov. Zaradi mlečne afere bo ceno mleka še težje približati realnim stroškom pridelave.
"Glede na to, kaj vse smo storili na področju kakovosti mleka v zadnjih desetih letih, se nam zdi malo verjetno, da bi nekdo namenoma dodajal te substance v mleko. Zato je zbornica zahtevala, da se opravijo analize tudi vseh tistih snovi, ki bi potencialno lahko bile krive za vnos kloramfenikola v mleko," je dejal Vrisk. Tako so iz nekaterih območij že v analizi vitaminsko-mineralne mešanice in močna krmila. "Menim, da je bilo prehitro rečeno, da so kmetje namenoma uporabljali kloramfenikol, zato zbornica še vedno vztraja, da se najprej izključi vse ostale potencialne vzroke za onesnaženje," poudarja Vrisk. Po mnenju zbornice je namreč velika razlika, če je nekdo obtožen zaradi namerne uporabe ali pa zaradi sistemske napake oz. nevednosti.
Vrisk pričakuje, da se bo v naslednjih dneh to razjasnilo. V primeru, če se bo ugotovilo, da so nekateri kmetje namenoma uporabljali prepovedani antibiotik, pa zbornica podpira zakonsko določene ukrepe. Poleg tega se strinja, da se vse potencialne krivce, ki jim bo dokazana namenska uporaba kloramfenikola, poimensko razkrije. S tem bo oprana tudi kolektivna krivda približno 17.000 kmetov, ki oddajajo mleko.
Predstavniki zbornice so na kratko predstavili tudi rezultate srečanja z delegatom EU v Sloveniji Erwanom Fouerejem. Ta je zbornici po predstavitvi slovenskega kmetijstva in stališč glede vstopa v EU izrazil veliko pripravljenost pomagati, saj se zaveda pomena kmetijstva v Sloveniji. Pohvalil je organiziranost slovenskega kmetijstva, poleg tega pa je optimističen glede slovenskih pogajanj za vstop v EU na področju kvot, doplačevanja neposrednih plačil in sredstev za razvoj podeželja. Obenem je Fouere obljubil pomoč pri pripravi srečanja delegacije zbornice z evropskim kmetijskim komisarjem Franzem Fischlerjem in komisarjem za širitev Guenterjem Verheugnom. Danes se bo zbornična delegacija srečala tudi z ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom.
Testi v BiH in na Hrvaškem negativni
Kmetijski minister But meni, da se razburjenje na tujih trgih, kamor Slovenija tradicionalno izvaža mleko, umirja. Testi v BiH in na Hrvaškem so bili po njegovih besedah negativni.
Kot poroča naš sodelavec Edin Krehić, podrobnejša analiza slovenskega mleka, opravljena v laboratoriju sarajevske univerze ni pokazala prisotnosti kloramfenikola v mleku. Strokovnjaki so opravili dve vzporedni analizi proizvodov, ki jih v BIH uvažajo slovenska podjetja. Ker niso odkrili prepovedanega antibiotika so slovenske proizvode vrnili nazaj na trgovinske police.
Kazni za zaporo ceste
Kmetom z novomeškega območja, ki so 13. novembra zaradi nezadovoljstva ob mlečni aferi zaprli dolenjsko hitro cesto pri Karteljevem, so policisti že poslali plačilne naloge za storjene prometne prekrške. Na položnicah so različni zneski, od 15.000 do 75.000 tolarjev. Na višino kazni so vplivali seštevki storjenih prekrškov, kot so vožnja s traktorjem po hitri cesti, parkiranje na cesti, vožnja v nasprotni smeri, odstranjevanje registrskih tablic s traktorjev in prikolic, hoja po hitri cesti in podobno.
Zaradi zapore ceste pa bo po poročanju radia ukrepala tudi prometna inšpekcija. Glavni prometni inšpektor Jurij Kos je povedal, da od policije pričakuje uradno prijavo in seznam kršiteljev ter da bo nato poslal predlog sodniku za prekrške. Kazni za zaporo ceste pa so veliko višje kot kazni za običajne prometne prekrške.
