Na potezo Vzajemne se je odzval tudi minister za zdravje Dušan Keber. "Veseli me, da lahko omenim, da je prišlo do odločitve s strani Vzajemne, da bo v ponedeljek sklicala izredno sejo nadzornega sveta. Nekateri bodo ponovno pretehtali odločitev in razpravljali o možnosti, da bi se taka odločitev preklicala oziroma zamrznila," je povedal Keber.
Zadovoljen je bil tudi predsednik Zveze društev upokojencev Vinko Gobec. "Izredno sem zadovoljen in vesel v imenu vseh upokojencev, moram pa priznati, da sem računal na strpnost in modrost vodstva Vzajemne, da bodo to postorili. Lepo se jim zahvaljujem, kajti skupaj bomo lahko marsikaj postorili, drugače pa bi se morali raziti, " je povedal Gobec.
Vzajemna že pred odločitvijo odgovorila Kebru
Pri Vzajemni so bili še dopoldne prepričani, da je dvig premij za starejše zavarovance njihova edina možnost in so pri tem vztrajali. Ministru Kebru pa očitali, da s svojimi izjavami zavaja javnost. Na seji parlamentarnega odbora jim je pritrdil tudi direktor agencije za zavarovalni nadzor, vendar pa so mnenja tudi v tej agenciji različna.
Bistvo spora med Vzajemno in ministrstvom za zdravje je v tem, ali bi lahko Vzajemna dobičke, ki jih je v prejšnjih letih vlagala v rezerve, porabila za kritje izgub brez dviga premij. Minister Keber trdi da lahko, v Vzajemni pa odgovarjajo, da je to celo po zakonu prepovedano.
Če bi za pokritje izgube porabili vse rezerve, bi konec leta lahko Vzajemna imela premalo kapitala. O tem je pred parlamentarnim odborom govoril tudi direktor Agencije za zavarovalni nadzor. "Iz izvajanj Agencije za zavarovalni nadzor na seji odbora lahko zaključimo, da so naši argumenti 100-odstotno podprti tudi s strani Agencije. Tudi oni namreč ugotavljajo, da bi v primeru, da bi kapital koristili za pokrivanje izgub, bili ob koncu leta lahko kapitalsko neustrezni, kar bi bilo zelo slabo, predvsem za naše zavarovance," je povedal Marko Jaklič, predsednik uprave Vzajemne.
Direktor agencije Gorišek je še povedal, da agencija zavarovalnici ne more preprečiti povišanja premij. Toda predsednik senata te iste agencije meni drugače. Svoje mnenje utemeljuje s tem, da ima Vzajemna status vzajemne družbe. V takšni družbi pa imajo vsi zavarovanci podoben položaj kot delničarji delniške družbe. In zavarovalnica je s tem, ko je diskriminirala starejše zavarovance, kršila pravice svojih družbenikov. Agencija bi lahko preverila, ali je torej Vzajemna res delovala tako, kot ji nalagajo lastna pravila.
"Problem je nastanek skupščine in potem tudi organi, ki jih je skupščina kasneje izvolila. Ta skupščina, kakršna je, ni delovala v korist vseh članov. Delovala je v neznano korist, ampak zagotovo v škodo enega dela članstva," je razložil Dušan Kidrič, predsednik senata Agencije za zavarovalni nadzor.
Problem je tudi nedorečena zakonodaja, saj en zakon predpisuje vzajemnost, torej enaka plačila, drugi pa dovoljuje različne premije. Se pa vpleteni, razen morda ministra Kebra, strinjajo, da bi bile rešitev iz zagate izravnalne sheme.
"Izravnalne sheme predvidevajo 14. člen zakona o zavarovalništvu, ki je usklajen z evropsko zakonodajo in ščiti starejše. Kdor je proti, je proti zaščiti starejših," je povedal Jaklič. "Vzajemna ima prav. Izravnalne sheme niso samo vsebinsko potrebne, ampak so tudi zahtevane z zakonom. Dokler imamo dopolnilno zavarovanje, moramo imeti tudi izravnalne sheme," je povedal Kidrič.
Tudi parlamentarni odbor je vladi naložil, naj zakon o teh shemah vendarle pripravi. Mimogrede, predlog tega zakona je na mizi ministra za zdravje bojda že od leta 2002.
