Vzgajamo generacije kronično bolnih ljudi: Skoraj je ni šole, ki ne bi poznala otroka, težkega sto kilogramov

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se je skupaj z Nogometno zvezo Slovenije pridružilo mednarodnemu projektu Otroci v mestu – Pot do redno telesno dejavnih otrok, ki ga koordinira Svetovna zdravstvena organizacija za srce (WHO) ob podpori Evropske nogometne zveze (UEFA). Z akcijo želijo spodbuditi vse ključne akterje (od staršev, šol, do občin, zvez in društev in dražave), da bi se slovenski otroci več gibali in živeli bolj zdravo.

"Vsaj eno uro telovadbe na dan je že v 30. letih prejšnjega stoletja priporočal že Viktor Murnik. Prvi, ki morajo razmigati to sedečo mlado generacijo in jim privzgojiti odnos do telesne aktivnosti, so seveda starši, a tudi vsi ostali," je prepričan podpresednik društva Franc Zalar.

Namesto plezanja po drevesih buljenje v zaslon

Telesna aktivnost skupaj z zdravo prehrano je namreč ključ do zdravega odraslega. "Danes ga skoraj ni odraslega človeka, ki se ne bi zavedal pomena zdravega življenjskega sloga. A v društvu smo naleteli na zid, ta zid je otrok," je povedal Igor Ribič, znan kot ribič Pepe, ki je v društvu dejaven že skoraj četrt stoletja.

"Otroci so edini, ki tega ne morejo ozavestiti, a realno se je spremenil tudi svet. Naše mame so bile doma ob 14. uri in so skuhale zdravo kosilo. Danes delamo do 17., 18. ure, otroci pa jedo burek ali hamburger. Zelo se je povečala odvisnost od računalniških ekranov, mi smo rasli na ulici in plezali po drevesih; naši otroci so zaradi več prometa oziroma varnosti doma, druženja po dvoriščih ni," našteva Ribič in dodaja, da se otroci prve triade sicer dokaj športno udejstvujejo, a "bolj ko se bliža puberteta, manj je zanimanja".

Pomanjkanje prostega časa, sredstev in tudi prostora, kjer bi se otroci lahko brezskrbno gibali, telovadili - niso več izgovori, temveč dejstva. Pa kljub temu, ugotavljajo sogovorniki, gibanje je nujno.

Več nezdravih otrok v socialno šibkih družinah

Gibanje je namreč osnovna potreba, poudarja profesor športne vzgoje s Fakultete za šport Branko Škof, ki posledično zadovoljuje tudi druge potrebe, kot so denimo socializacija, zdravje, boljše razmišljanje. Raziskava je pokazala, da je najslabše v socialno ogroženih družinah, kjer je prisoten tudi nezdrav življenjski slog.

Čeprav si mogoče predstavljamo, da se otroci v vaških okoljih več gibajo, pa ni tako, celo več, v urbanih središčih, kjer je več ozaveščenih ljudi, je ta slika za odetenek boljša. V večini primerov pa je zaradi socialne stiske ravno prehrana tista, ki pripelje do pretirane debelosti, pa tudi neskrbi za redno gibanje.

"Kar 80 odstotkov otrok ne dosega standardov glede  gibanja oziroma kaže na nezdrav življenjski slog," poudarja Škof. Športna vzgoja v šolah sicer skrbi za gibalno osveščenost, a dve oziroma tri ure telovadbe na teden je absolutno premalo, ugotavlja Škof.

Telovadba mora postati navada  

"Skoraj je ni šole v Sloveniji, ki ne bi poznala vsaj enega primera otroka, ki tehta več kot sto kilogramov," doda Zalar. Presenetljiv je podatek, da imamo v Sloveniji otroka, ki tehta 200 kilogramov.

"Brez motivacije ne bo uspeha," pa ugotavlja Tanja Kajtna, psihologinja na Fakulteti za šport. "S športnim udejstvovanjem otrok ne pridobi le na telesni kondiciji in motoriki, temveč s pomočjo športa dobi delovne navade, razvija potrpežljivost, nauči se spopadati s porazi, neuspehom. Tisti, ki telovadijo, vedo, da sta za uspeh potrebna trud in vztrajnost. Je pa res, da je treba v gibanju uživati, saj le na tak način napredujemo, si širimo obzorja, spekter znanj. Telovadba nam mora postati navada," je poudarila Tanja Kajtna in dodala, da nas bo ta navada nato spremljala tudi kasneje v življenju.

Z akcijo, ki se začenja danes, želijo ambasadorji gibanja spodbuditi vse, da naša mladina zraste v zdrave ljudi, da se tudi na športnem področju oziroma pri gibanju izgubijo socialna razslojevanja, ko si lahko tisti, ki ima denar, gibanje in posledično zdravje privošči, revnejši pa ne. 

"Brez korenitih sprememb se bomo že kmalu srečali z velikim porastom kroničnih nenalezljivih bolezni, zlasti diabetesa, srčno žilnih in drugih bolezni," opozarjajo sogovorniki.