Močnejši sunki burje so ponekod po Sloveniji ustavili promet. Tako je med priključkoma Črni Kal in Kozina proti Ljubljani zaprta primorska avtocesta. Zaprt je tudi uvoz Črni Kal proti Ljubljani. Obvoz je po vzporedni regionalni cesti Črni Kal–Kozina.
Zaradi burje, ki je s sunki dosegala tudi 130 kilometrov na uro, pa so na hitri cesti H4 med razcepom Nanos in priključkom Ajdovščina ter tudi na regionalni cesti na tem območju za več ur prepovedali promet za počitniške prikolice, hladilnike in vsa vozila s ponjavami.
Po neobičajno toplem začetku oktobra, ko je bila meja ledišča krepko nad našimi najvišjimi vrhovi, v gorah zdaj vladajo povsem zimske razmere. V visokogorju Julijskih Alp, kjer je v preteklih dneh že zapadlo okoli pol metra snega, piha tudi močan severovzhodni veter, ki prenaša novozapadli sneg v zamete in ob temperaturi okoli –5 stopinj Celzija ustvarja strupen občutek mraza. V takšnih razmerah se je na meteoroloških instrumentih nabrala debela plast ivja.
V nedeljo je bilo tudi v hribih vzhodne Slovenije povsem zimsko s sneženjem. Na obrobju ciklonskega vrtinca s središčem nad južnim Jadranom nas je namreč s sobote na nedeljo dosegla nova zaloga hladnega in vlažnega zraka. Vzhodne kraje so tako zajele tudi manjše padavine, ki so se čez dan nekoliko okrepile in se občasno razširile nad osrednjo Slovenijo ter se nadaljevale v noč na ponedeljek. Meja sneženja je bila zelo nizko za prvo polovico oktobra.

Na Koroškem, Štajerskem, v Zasavju, na Dolenjskem, Kočevskem in v Beli krajini, kjer je bilo padavin največ in kjer se je posledično zadrževal tudi najhladnejši zrak, je občasno tudi snežilo vse do nadmorske višine 800 metrov. Zaradi rahlo pozitivnih temperatur se sneg v teh krajih sicer večinoma ni prijemal tal, povsem drugače pa je bilo v legah nad okoli 1100 metri nadmorske višine, kjer je do večera zapadlo okoli 15, do ponedeljkovega jutra pa lahko lokalno tudi več kot 20 centimetrov snega. Sneženje spremlja okrepljen severovzhodni veter, ki bo novozapadli sneg prenašal v zamete, ob še vedno olistanem drevju bo zelo verjeten tudi snegolom.
Na zahodu je bilo večinoma suho in deloma sončno, a ob okrepljenem severovzhodnem vetru kljub temu nič kaj prijetno. Po nižinah večjega dela Slovenije so bile nedeljske popoldanske temperature le od 5 do 10, na Primorskem okoli 15 stopinj Celzija. Nov val hladnega zraka nas bo predvidoma dosegel že sredi tedna, ko se bo živo srebro ob jasnih nočeh lahko spustilo tudi malo pod ničlo.
Oktobrska sneženja v preteklosti
Oktobrsko sneženje v naših krajih sicer ni nič neobičajnega, čeprav le redko zapade večja količina snega. V krajih na okoli 800 metrov nadmorske višine oktobra v povprečju sneži vsako drugo leto, v krajih na 500 metrov nadmorske višine pa se to zgodi na vsakih pet do deset let.
Tudi povsem po nižinah je v oktobru že snežilo. Zadnje takšno sneženje smo imeli pred devetimi leti, ko je po podatkih Arsa v Kočevju zapadlo 21, v Novem mestu 18, v Ljubljani pa dva centimetra snega. V zadnjih 50 letih je bilo v večjem delu Slovenije najobilnejše sneženje 23. in 24. oktobra 2003, v sredogorju in visokogorju severne Slovenije pa večinoma 20. in 21. oktobra 1970. V Ratečah je takrat zapadlo 34 centimetrov, medtem ko ga je bilo leta 2003 le štiri centimetre manj.

Najobilnejše oktobrsko sneženje v 20. stoletju
V vremenski kroniki najdemo tudi dogodek iz daljnega leta 1905, ko je ob koncu oktobra večji del Slovenije prekrivala izjemno debela snežna odeja, ki je v naših krajih še sredi zime prava redkost. V Cerknici so izmerili neverjetnih 120 centimetrov snega, v Višnji Gori na Dolenjskem je sneg segal 80, v Postojni pa 70 centimetrov visoko.
Obilnemu sneženju so sledila zelo mrzla jutra. Najbolj se je ohladilo 28. oktobra, ko so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili –14,4, Žireh in Sodražici –13,5, v Postojni –12,8, v Kočevski Reki –11,4 in v Ljubljani –10,7 stopinje Celzija.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.