Pomembne letalske povezave bo z novim zakonom lahko subvencionirala država

Predlog spremembe zakona je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo kot varovalko v primeru, da drugi letalski prevozniki znotraj Evropske unije ne bi začeli opravljati mednarodnega zračnega prevoza v oziroma iz Slovenije.

Gre za letalske povezave, ki so za Slovenijo velikega pomena – katere povezave so to, ni natančneje opredeljeno. Takšno rešitev dopušča tudi evropska zakonodaja. Vsaka država članica ima namreč pravico, da lahko uvede obveznost javnih služb za redne zračne prevoze na progah, ki veljajo kot izredno pomembne za gospodarski in socialni razvoj območja, kateremu služi letališče.

Če na določeni liniji, ki je potrebna za povezovanje gospodarstva, letalskega prevoza ne bi opravljal nobeden od letalskih prevoznikov z licenco katere od članic EU, bi lahko ministrstvo začelo postopek za vzpostavitev obvezne javne službe. Potrebna sredstva bi zagotovila vlada, stroškov izvajanja gospodarske javne službe na ministrstvu za infrastrukturo pa še ne znajo oceniti.

Dva možna scenarija 

Vzpostavitev gospodarske javne službe je eden od scenarijev, ki jih je začela preučevati vlada. Drugi je ustanovitev nove letalske družbe. Finančni minister Andrej Bertoncelj je po seji vlade spomnil, da je vlada naložila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) in Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), da pripravita finančne izračune za obe možni rešitvi. Ko bodo ti znani, je Bertoncelj dejal, da bo "podprl vsako ekonomsko upravičeno rešitev".

Vlada sicer o možnosti ustanovitve nove letalske družbe na današnji seji ni govorila, sprejela je le predlog novele zakona o letalstvu. "Gre za spremembo enega samega člena, ki daje državi možnost, da vzpostavi gospodarsko javno službo tudi za letalske povezave. Gre samo za možnost, treba se bo še uskladiti z Evropsko komisijo, sprejeti uredbo in narediti razpis, kjer bo možnost prijave za vse enaka," je pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. 

Ker vlada še ne more oceniti, katere povezave ne bodo vzpostavljene, v zakonu še ni ocene finančnih posledic. "Ne moremo vedeti, katere bodo tiste linije, ki jih trg ne bo sam uredil," je pojasnila Bratuškova.

Želi si, da bi poslanci sprejeli predlog po hitrem postopku, da bo imela država možnost ukrepanja, če bo to potrebno. "Da se bo Ljubljano čim hitreje, s čim več linijami in čim ceneje povezalo z Evropo in morda tudi s svetom," je dejala. Na seji vlade je dala v razmislek tudi idejo, da bi, če bo na voljo denar, razmislili tudi o kakšni liniji iz Maribora.

Zaenkrat sicer kaže, da bo Fraport Slovenija, ki upravlja z brniškim letališčem, uspel po stečaju Adrie Airways znova vzpostaviti letalsko povezanost Slovenije. Letalska družba Lufthansa in njena hčerinska družba Swiss, obe iz Star Alliance, bosta z zimskim voznim redom ponudili povezave ljubljanskega letališča do Frankfurta, Münchna in Züricha. Novo povezavo z Brusljem pa je vzpostavila letalska družba Brussels Airlines. Bratuškova je zato danes dejala, da je zadovoljna, da se vzpostavljajo nove linije, da bo ljubljansko letališče ostalo povezano z Evropo. "Tudi to pozdravljam, če drži, da bodo karte cenejše kot pri Adrii," je dodala.