Slovenija

Washington Times o Sloveniji in Natu

New York, 23. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Ameriški dnevnik Washington Times je v nizu člankov o državah kandidatkah za članstvo v zvezi Nato objavil daljši prispevek o Sloveniji. Gre za plod pogovorov z okoli 20 slovenskimi političnimi in vojaškimi voditelji, analitiki in novinarji, ki so podali svoja mnenja o nizki javni podpori za članstvo Slovenije v zavezništvu.

Kot je zapisal avtor Nicholas Kralev, je po mnenju nekaterih političnih voditeljev za nizko javno podporo kriva "protikampanja" v medijih, številni sogovorniki pa so med razlogi navedli tudi nestrinjanje Slovencev z zunanjo politiko ameriške administracije.

Washington Times o Sloveniji in nizki javni podpori za članstvo v Nato
Washington Times o Sloveniji in nizki javni podpori za članstvo v Nato FOTO:

Komaj so slovenske oblasti prepričale Nato, da si njihova 11 let stara država z dvema milijonoma prebivalcev zasluži povabilo v Pragi, pa so odkrile, da bo potrebno še več prepričevanja, tokrat med Slovenci. Uradniki zveze Nato že nekaj let ne skrivajo, da je Slovenija glede članstva "najenostavnejši primer" med kandidatkami. Politično je stabilna in njeno gospodarstvo je predmet zavidanja nekdanjega komunističnega bloka, piše Washington Times. Vendar pa je slovenska vlada dobila javnomnenjsko klofuto, ki se kaže v glasnem nasprotovanju vstopu v zavezništvo, zato je Nato na seznam zahtev pred priključitvijo dodal tudi javno podporo.

Washington Times navaja besede neimenovanega visokega uradnika zavezništva, ki pravi, da želijo videti javno podporo, višjo od 50 odstotkov, ker Slovenijo v zvezi čakajo resne skupne obrambne odgovornosti v skladu s 5. členom Washingtonske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno članico napad na vse članice. Neimenovani uradnik je sicer skupaj s kolegi zadovoljen z vladno kampanjo za dvig javne podpore, vendar zadnje ankete kažejo, da prizadevanja za dvig podpore, ki je zgodaj poleti padla na raven 39 odstotkov, niso uspela, meni avtor.

Dimitrij Rupel
Dimitrij Rupel FOTO: POP TV

Po besedah zunanjega ministra Dimitrija Rupla vlada ne želi sprožiti vsesplošne kampanje, ker je zaskrbljena zaradi morebitnega negativnega odziva javnosti in obtožb o trošenju davkoplačevalskega denarja. Predsednik Atlantskega sveta Slovenije Anton Bebler pa je dejal, da med Slovenci velja pogled, da če mora vlada iti v kampanjo glede določenega političnega vprašanja, potem argumenti, ki temeljijo zgolj na prednostih, niso dovolj. Vlada pod vodstvom premiera Janeza Drnovška je izdala različne materiale ter vzpostavila brezplačno telefonsko številko, kjer lahko ljudje izražajo pomisleke in zastavljajo vprašanja. Vlada je na 683.000 gospodinjstev poslala letake o zvezi Nato. Vendar, kot je za Washington Post dejal novinar Mladine Ali Žerdin, večina Slovencev meni, da so ti letaki "smešni" in da je treba od vlade dobiti jasne odgovore glede odgovornosti, ki jih bo imela Slovenija kot članica.

Časnik podrobno predstavi gibanje javnomnenjske podpore v zadnjih štirih letih, in opozarja, da se zadeve septembra niso spremenile, četudi vse glavne politične stranke, razen SNS, podpirajo članstvo. Izvajalci ankete z ljubljanske Fakultete za družbene vede so za Washington Times povedali, da zagovorniki članstva med razlogi za podporo vstopu navajajo, da je Nato najboljša oblika kolektivne varnosti, da je kolektivna varnost cenejša in da bo imelo članstvo pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Nasprotniki članstva pa pravijo, da bodo stroški previsoki in da država ni ogrožena, prav tako pa so proti sodelovanju slovenskih vojakov v vojaških operacijah v tujini.

Anketa je tudi ugotovila, da bi med udeleženci morebitnega referenduma 55 odstotkov glasovalo za vstop v Nato, 45 odstotkov pa proti. Referendum bo najverjetneje izveden po povabilu v Pragi in pred ratifikacijo članstva v parlamentih držav kandidatk, še piše časnik. Minister Rupel je za Washington Times dejal, da bi nekateri radi referendum pred Prago, vendar sam meni, da ne moreš zavrniti povabila na večerjo, še preden si ga dobil. Državni uradniki za dvome v javnosti krivijo medijsko "protikampanjo", ki že več kot leto dni spodkopava vladna prizadevanja. Zunanji minister je bil edini član vlade, ki je odgovoril na negativno pisanje v medijih in ga je zaradi tega, sodeč po besedah nekaterih uradnikov, zasebno oštel premier Drnovšek, piše časnik.

Anton Grizold
Anton Grizold FOTO:

Obrambni minister Grizold pripisuje močno nasprotovanje članstvu v zavezništvu praksam, ki spominjajo na jugoslovansko obdobje. "Novinarji so bili v nekdanji Jugoslaviji politični delavci in nekateri so še vedno," navaja Washington Times besede obrambnega ministra, ki je dodal, da v Sloveniji še "odkrivamo odgovornosti, ki jih prinaša državnost". Novinar časopisa Večer Blaž Zgaga se s tem sicer ne strinja, vendar priznava, da mnogi novinarji nimajo fakultetne izobrazbe. Zavrnil je tudi vladne trditve, da mediji izvajajo sistematično kampanjo ali zaroto, priznal pa je, da mu je urednica zavrnila objavo mnenjskega prispevka v podporo članstvu v zvezi Nato, ker ni hotela nasprotovati javnemu mnenju. Washington Times piše, da v Sloveniji za razliko od ZDA novinarji hkrati pišejo tudi uredniške komentarje in druge mnenjske prispevke, ki so lahko objavljeni tako na straneh za mnenja kot na straneh za novice.

Nekateri politični opazovalci pa hvalijo medije, ker so odprli javno razpravo, ki je sicer ne bi bilo.

Vlado Miheljak
Vlado Miheljak FOTO: Dare Čekeliš

Po besedah profesorja in kolumnista časopisa Delo Vlada Miheljaka po mnenju vlade razprava ni bila potrebna, vlada pa tudi ni želela poslušati tistih, ki so proti članstvu. Miheljak je še dejal, da mnogi dvomijo v trditve vlade, da bo izgradnja obrambnega sistema zunaj zveze Nato veliko dražja, in menijo, da se lahko Slovenci sami branijo z manj denarja. Slovenija je gospodarsko stabilna in ne potrebuje zveze Nato tako kot nekatere druge kandidatke, s čimer je imel po navedbah časnika v mislih Romunijo in Bolgarijo, katerih gospodarstvi se nista tako dobro obnesli. "Lahko preživimo tudi brez zveze Nato," je dejal Miheljak.

Vojska je, po pisanju Washington Timesa, med ustanovami, ki v Sloveniji uživajo največ zaupanja in je javne razprave niso prizadele. Podpolkovnik Dobran Božič, ki poveljuje 10. motoriziranemu bataljonu, je dejal, da imajo enote v BiH in na Kosovu, pa tudi v Afganistan bi poslali posebne enote, vendar politiki ne upajo tvegati z javnim mnenjem.

Pogovori Washington Timesa s politiki, vojaki, analitiki in novinarji so pokazali, da je javno nasprotovanje članstvu v zvezi Nato v veliki meri tudi posledica nezadovoljstva z zunanjo politiko Busheve administracije. Bebler je glede tega menil, da ljudje v Sloveniji stvari povezujejo na precej čuden način. "V njihovih glavah je povezava med zvezo Nato in ZDA. Mislijo, da bo Busheva administracija prisilila Nato, da vkoraka v kraje, kot je Irak," pravi Bebler.

Janez Janša
Janez Janša FOTO:

Prvak socialdemokratov Janez Janša in obrambni minister Anton Grizold sta za časnik menila, da Slovenci ne razumejo ameriške politike, ker jim je nihče ne razloži. Po Janševih besedah je vsak dogodek, povezan z ZDA in zvezo Nato, v medijih prikazan negativno, washingtonski dopisnik nacionalne televizije pa od tam poroča "kot iz sovražne države".

Zunanji minister Rupel je izrazil nekaj razočaranja nad določenimi političnimi odločitvami ameriške administracije, ki so večkrat v neskladju z evropskimi zavezniki. Glede Busha, s katerim se je srečal, pa je dejal, da je dober in odkrit človek. Grizold pa je dejal, da bo Slovenija kot prava partnerica podprla ZDA, ker drugače ne more biti kredibilna partnerica. Po njegovih besedah bo Slovenija do leta 2008, kljub ugovorom nekaterih, izpolnila pogoj zveze Nato, da za obrambo nameni dva odstotka BDP.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni