Strokovnjaki, ki smo se udeležili odbora, smo bili ob dvigu rok poslancev osupli, danes pripoveduje vrhovna državna tožilka z oddelka za kazenske zadeve Mirjam Kline: "Jaz sem ogorčena, kot del stroke sem ogorčena, da se na tak način posega v kazensko zakonodajo."
Prva sprememba: če sta od začetka predkazenskega postopka do kazenskega postopka potekli dve leti, osumljencev po novem ne bi bilo več dovoljeno preganjati. "Sprememba zastaralnih rokov pravzaprav ne pomeni skrajšanja postopka, ampak da se določeni postopki – gre za najzahtevnejša kazniva dejanja s področja tako gospodarstva kot tudi korupcije – sploh ne bodo mogli izvesti," je jasna Klinetova.
Jelinčičeva SNS bi med drugim skrajšala tudi zastaralni rok za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen nad 10 let. Ti zdaj zastarajo po 30 letih, po novem bi se kazenski pregon zaključil po zgolj sedmih letih.
Tožilci, sodni svet, odvetniška zbornica ... stroka soglasno takšnemu zakonu nasprotuje
Poslanec in predsednik SNS Zmago Jelinčič pravi: "Stroka je seveda proti zato, ker se ji ne ljubi delati. Dejstvo je, da določeni primeri trajajo 10 let in več. To ni dopustno."
Korupcijska afera, ki je zaznamovala gradnjo šestega bloka v Šoštanju, bi z novim zakonom ostala brez epiloga. Podobno tudi zadeva Trenta, v kateri se še vedno zagovarja predsednik vlade Janez Janša. Z novimi pravili zastaranje grozi tudi preiskavam pri Zdravku Počivalšku v zvezi z nakupom zaščitne opreme. Pod vprašajem je tudi nadaljevanje postopkov zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. Ta sicer uradno, kot so nam odgovorili z ministrstva, predloga ne podpira. "Po drugi strani izgleda, kot da so vsi vladni predstavniki v tem odboru za pravosodje glasovali za sprejem tega zakona. A kdo od njih je držal figo v žepu," se sprašuje Klinetova.
Zakaj so torej z vlado običajno usklajeni koalicijski poslanci tokrat glasovali drugače? "Sprejemanje zakonodaje je dinamični proces, mislim, da tukaj ni noben delal z nobeno figo v žepu," oporeka poslanec SDS in član odbora za pravosodje Dejan Kaloh. Tina Heferle, podpredsednica DZ in poslanka LMŠ ter članica odbora za pravosodje pa navaja kritiko: "Trenutna vladna koalicija je včeraj dokazala, da nima niti minimalnih strokovnih standardov, kaj šele etičnih in moralnih."
Da gre za darilo, nagrado gospodarskemu kriminalu, še opozarjajo v opoziciji. Na očitke, da gre za usklajen dogovor med vlado in poslanci, da ti s svojimi glasovi v državnem zboru svoje šefe rešujejo pred kazenskim pregonom, Kaloh odgovarja: "To odločno zavračam in mislim, da so to res izjave pod pasom."
Da ni problematična le vsebina, še dodajajo strokovnjaki. Zakonodajne novosti se namreč – opozarjajo – ne nanašajo na kazenski zakonik, pač pa na zakon o kazenskem postopku. Maša Kociper, vodja poslanske skupine SAB, članica odbora za pravosodje pa pravi: "Pred odborom sem šla pozdravit predstavnike pravosodja in vsi skupaj smo se malo posmehnili, niti zakona niso zadeli pravega." "Pri nas, če je pet pravnikov, je 10 različnih mnenj," pa dodaja Jelinčič.
Da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države je sicer poslance opozorila tudi zakonodajno pravna služba državnega zbora.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.