'Z ameriške strani ni bilo pritiskov'

Zunanji minister Samuel Žbogar je v sredo pri državni sekretarki Hillary Clinton sklenil delovni obisk Washingtona, med katerim se je ustavil v Beli hiši oziroma v svetu za nacionalno varnost, v uradu podpredsednika ZDA, kongresu in State Departmentu.

Clintonova je izrazila zadovoljstvo, da Slovenija proučuje možnosti za sprejem kakšnega od osumljenih teroristov iz taborišča Guantanamo na Kubi in dejala, da se zaveda, da so pomisleki in nekatere pravne ovire. Po Žbogarjevih besedah je trenutno prezgodaj za sprejem odločitve o tem v Sloveniji.

Projekti na Balkanu in Hrvaška

"S Clintonovo sva govorila o konkretnih projektih, ki bi jih lahko izvajali skupaj na Balkanu," je dejal Žbogar in pri tem omenil Mednarodno ustanovo – fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki širi svoje dejavnosti na med drugim področje majhnega in osebnega orožja. Govorila sta o načinih za vzpodbujanje medetničnega dialoga na Kosovu, o projektih pomembnih za BiH in Clintonova je po Žbogarjevih besedah izrazila pripravljenost na tovrstno slovensko-ameriško sodelovanje.

"Zelo sem vesel, da sem tukaj v Washingtonu na obisku, ki je bil načrtovan že dlje časa in ni vezan na probleme s Hrvaško, ampak želi imeti Slovenija dialog z ZDA o številnih vprašanjih," je povedal Žbogar, s čimer je skušal povedati, da bilateralni spor s Hrvaško v Washingtonu ni bil v ospredju pogovorov, kot bi se lahko sklepalo iz medijskih poročil in komentarjev. Clintonova pa je na vprašanje, ali sta govorila tudi o Hrvaški, odgovorila pritrdilno in omenila srečanje premierov obeh držav v petek. Ob tem je izrazila upanje v rešitev, ki bo v korist obeh držav.

Žbogar je kasneje povedal, da je ameriško državno sekretarko zanimalo slovensko stališče glede problema s Hrvaško in kako Slovenija gleda na možnosti rešitve. "Državna sekretarka je kot gostiteljica odpirala teme in je po uvodnem pogovoru o njenem obisku v Sloveniji leta 1999, ko smo govorili o Zahodnem Balkanu, načela to vprašanje. Rekla je, da želi razumeti naše stališče in sem ji ga pojasnil."

"Američani glede tega nimajo nobenih pobud, ampak si želijo, da bi se zadeva rešila in bi šla Hrvaška v EU, kar si želimo tudi mi. Je pa pri tem potrebno rešiti oboje, to je vprašanje pogajanj in mejno vprašanje. Pojasnil sem, zakaj je za Slovenijo pomembno, da se to vprašanje reši, kar je vzela na znanje," je še povedal Žbogar in dodal, da ni bilo nobenih pritiskov z ameriške strani. Američani naj bi želeli tudi pomagati z nasveti, pri čemer se zavedajo, da gre za evropski proces.

Druge teme pogovora

Po srečanju sta Žbogar in Clintonova podpisala protokole o izmenjavi instrumentov ratifikacije sporazumov o izročitvi in medsebojni pravni pomoči iz leta 2005. ZDA in EU sta leta 2003 podpisali sporazume o posodobitvi sodelovanja na področju pravosodja glede izročitev in medsebojne pravne pomoči, na primer pri dokaznih postopkih. ZDA so kasneje podpisale bilateralne sporazume z vsemi članicami EU, vključno s Slovenijo.

Ameriški senat je zadeve ratificiral leta 2008. Slovenija je dokončala potrebne postopke doma in izmenjava instrumentov ratifikacije je bil zadnji korak v procesu. Sporazumi s Slovenijo bodo začeli veljati, ko bodo začeli veljati krovni sporazumi s celotno EU, kar naj bi se zgodilo letos jeseni.

Čeprav je bil tokratni obisk predvsem politične narave, je Žbogar dejal, da so na pogovorih s Clintonovo namenili precej časa tudi gospodarskim vprašanjem. "Izrazila je zadovoljstvo nad nekaterimi novimi projekti ameriških vlaganj v Sloveniji, ki so že precej daleč. Omenila je, da so ameriška podjetja zelo zadovoljna z dosedanjim delom v Sloveniji," je še dejal Žbogar, ki je poudaril, da želi slovenska zunanja politika, še posebej sedaj v času krize, pomagati gospodarstvu, Slovenija pa si želi večje sodelovanja z ZDA tudi preko obrambnega sektorja. Žbogar podrobnosti glede omenjenih projektov ni želel razkriti.