Tudi v Sloveniji je "potrebno učinkovito, usklajeno, odgovorno in odločno ukrepanje vseh državnih organov za preprečevanja tega družbenega zla, ki zavira razvoj gospodarstva in ruši temeljne civilizacijske vrednote družbe".
To je bila rdeča nit razprav poslank in poslancev ob obravnavi resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji. Poslanske skupine sprejetju resolucije ne nasprotujejo in soglašajo o splošnih ugotovitvah, razlike pa so predvsem politične narave. Do sem vse lepo in prav, zapletati pa se je začelo, kot zmeraj, v podrobnostih.
Opozicijski SDS in NSi tako odgovornost za bohotenje korupcije v vse veje oblasti pripisuje dolgoletni vladavini ene politične opcije in pomanjkanju politične volje za uspešni spopad s tem pojavom. Takšne neupravičene očitke koalicijski LDS in ZLSD zavračata, češ da se želi vlada resno spopasti s korupcijo še pred jesenskimi volitvami v državni zbor.
LDS in ZLSD želita hitre rezultate še pred jesenskimi volitvami
Resolucija je po mnenju LDS dobra in na ustrezen način celovito obravnava področje boja proti korupciji. Sicer pa je po mnenju liberalne demokracije v tem trenutku največji problem, ki prepričuje učinkovitejši boj proti korupciji, popolna politizacija tega vprašanja. "Žal opozicija boj proti korupciji razume le kot sredstvo za nabiranje političnih točk," je ob tem ugotovil Dušan Vučko (LDS). Tudi Miran Potrč je v imenu ZLSD povedal, da je "korupcija resen problem, zoper katerega je potrebna stalna, odgovorna in celovita družbena dejavnost, vendar ne le v obliki afer, izrednih sej, splošnih obtožb, ki k odpravljanju korupcije ne morejo prispevati." V ZLSD pričakujejo, da bo vlada čim prej pripravila poseben program za uresničitev resolucije.
Opozicija dvomi v resne namene vlade
V nasprotju s koalicijo pa opozicija dvomi v resne namene vlade in koalicije v boju zoper korupcijo ter opozarja na čudno prakso, ko je resolucija prišla na vrsto šele po sprejetju zakona. "Od besed bi morali preiti k dejanjem," je stališče SDS predstavil Rudolf Petan, ki je med ključnimi razlogi za neuspešno spopadanje s korupcijo izpostavil zastaranje zadev, pomanjkanje politične volje. Sicer pa bodo resolucijo podprli. Janez Podobnik (SLS) ugotavlja, da "omenjeni dokument škoditi ne more, kaj bistveno novega pa tudi ne prinaša." Po njihovem mnenju bi potrebovali resen nacionalni program boja proti korupciji, pri oblikovanju katerega bi morali sodelovati vsi, ki jih ta problematika zadeva.
Bajuk (Nsi): Vlada naj manj govori in več stori
Andrej Bajuk (NSi) pa je dejal, da resolucijo, ki je zanj zgolj seznam želja in lepih fraz, ne bodo podprli. Vlada je namreč pri množici predlaganih ukrepov izpustila ravno tiste, kjer najbolj "smrdi" pri korupciji.
"Ko omenja financiranje političnih strank, pozablja na izjemno bogate tokove proračunskega denarja, s katerimi vlada oz. politične stranke, ki so jo postavile, kupujejo naklonjenost korporacij, ki obvladujejo vse sektorje družbe," je med drugim navedel Bajuk. Naj vlada o korupciji manj govori, temveč stori kaj konkretnega za odkrivanje korupcije, preprečevanje in kaznovanje storilcev, je sklenil opozicijski poslanec.
Poslanke in poslanci naj bi o resoluciji glasovali drevi. Še pred tem naj bi odločali tudi o edinem vloženem dopolnilu opozicijske SDS, s katerim opozarjajo na po njihovem mnenju pomanjkanje politične volje za odpravljanje korupcije, krivdo za takšno stanje pa pripisujejo sedanji oblasti. Dopolnilu koalicijske stranke nasprotujejo.
