Pahor: Čakajo nas časi preizkušenj, ohraniti moramo vero v človečnost

Z dnevom upora proti okupatorju se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. V preteklih letih so ob tem, dela prostem dnevu, običajno pripravili državno proslavo, a, kot je pojasnil vodja službe za državne proslave Aleksej Adrijan Loos, letos te ni bilo mogoče izvesti. Zaradi epidemije novega koronavirusa so namreč prepovedana vsa javna zbiranja. 

Ob državnem prazniku sta predsednik republike Borut Pahor in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) Marijan Križman položila venca k spomeniku OF v Rožni dolini. 

Nato je Pahor v Kristalni dvorani Predsedniške palače nagovoril državljane. Povedal je, da danes dan upora praznujemo drugače kot običajno, a nič manj ponosno. Spominjamo se najtežjih časov in najbolj hrabrih ljudi, ko smo Slovenci, v vihri druge svetovne vojne sredi prejšnjega stoletja obranili dom in ohranili rod. "Danes je praznik svobode. Ta nam ni bila nikoli podarjena, vedno je bila izborjena. Vsem našim upornikom, osvoboditeljem gresta večna čast in slava," je dejal. 

Upor proti okupatorju sredi najmračnejše svetovne vojne vihre 20. stoletja moramo po njegovih besedah umestiti v zgodovinski lok vseh tistih političnih, kulturnih in vojaških prizadevanj slovenskega naroda, s katerimi je pred skoraj 30 leti končno dosegel svoje samostojno državo. "Ne glede na razlike med nami, ohranimo v našem zgodovinskem spominu osvobodilni boj kot slavno dejanje slovenskega naroda, življenjskega pomena za naš obstoj in razvoj. Prilastitev tega boja za politično oblast in tragičen bratomorni spopad, ki smo ga končali, kot bi rekel Bučar, s prvimi demokratičnimi volitvami pred 30 leti, mu ne sme vzeti sijaja in slave. S tem bi se kot narod prikrajšali za nekaj svetega." 

Vsi poznate moja prizadevanja za narodno spravo, je nadaljeval Pahor. "Vse, kar pravim je, da preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost. Ko gre za odločilne zadeve narodnega obstanka in razvoja, razklani propademo, skupaj pa zmagamo. V današnjih razmerah in zlasti tistih, ki utegnejo priti, bi bilo to vnovič lahko življenjskega pomena." 

Poudaril je, da danes ni vojne. "V sedanjih kriznih razmerah ne gre za to, da premagamo drug narod. Danes je mir in gre za to, da sodelujemo z vsemi drugimi narodi. Zmaga bo skupna ali pa je ne bo. Od tega, ali bomo vsi narodi sodelovali, je zelo pomembno, ali bomo svetovni mir ohranili ali ne." 

Napovedal je, da nas čakajo časi preizkušenj. "Zdravstvena kriza se bo zavlekla v gospodarsko in socialno, ta pa v politično in morda varnostno. Ohraniti moramo vero v človečnost, strpnost in potrpežljivost, spodbujati vse vrste sodelovanj, zlasti mednarodnega, vztrajati pri spoštovanju demokratičnih vrednot in si na vse načine medsebojno pomagati." Opomnil je, da smo v teh razmerah znova, na nov način, odvisni od naših najboljših vrlin, posameznika in skupnosti, od poguma in vztrajnosti do medsebojnega spoštovanja in celo tovarištva. "Naj se generacije za nami spominjajo tudi teh posebnih časov kot preizkus naše humanosti, ki smo ga opravili z odliko, v naš in njihov ponos," je še dejal Pahor. 

Pred predsedniško palačo je danes častna straža. Za vse, ki si želijo ogledati predsedniške prostore, so letos pripravili posodobljen virtualen sprehod po protokolarnih in delovnih prostorih predsednika republike. 

V ZZB NOB so v počastitev državnega praznika na njegov predvečer pripravili videoslovesnost. Križman je v nagovoru iz Marezig med drugim ocenil, da je negiranje Osvobodilne fronte in partizanskega boja tiščanje glave v pesek in poskus revidiranja polpretekle zgodovine, ki je kristalno jasna. Prinesla je svobodo, samostojnost in samozavest narodu. Njena vizionarska gesla pa so vključevala tudi pravico slovenskega naroda do samoodločbe. Zato sta OF in partizanski boj po Križmanovih besedah tudi temelj slovenske samostojnosti.

Zorčič v poslanici pozval k sodelovanju

Predsednik DZ Igor Zorčič, ki je položil venec h grobnici narodnih herojev v Ljubljani, pa je v poslanici pozval k spominu na vse žrtve, ki jih je terjal zgodovinski boj za svobodo in obstoj slovenskega naroda. "Hkrati pa naj bo ta dan tudi v navdih in spodbudo za sodelovanje in skupno premagovanje izzivov, s katerimi se soočamo," je zapisal.

Spomnil je, da je bil upor proti nacističnemu in fašističnemu režimu leta 1941 lahko uspešen le ob najširšem sodelovanju. "In slednjega so bili takrat zmožni v različnih političnih skupinah, od Komunistične partije Slovenije, Krščanskih socialistov, liberalcev, Sokolov do Kulturniške skupine, ki so se povezali v Osvobodilno fronto slovenskega naroda; po Tigru edino oboroženo uporniško organizacijo, ki se je odločila zoperstaviti grozotam nacizma in fašizma," je zapisal.

Narodnoosvobodilni boj velja za enega najpogumnejših dejanj v zgodovini slovenskega naroda. Po politični sestavi pestra, a v skupnem sovražniku enotna Osvobodilna fronta se je postopoma organizacijsko in vojaško krepila ter s partizanskimi četami prerasla v osrednje narodno gibanje v boju proti okupatorju. V njej so sodelovali in trpeli preprosti ljudje; verjeli so v svobodo, za katero so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja.

Ob tem je Zorčič potegnil vzporednico z današnjim časom. "Danes smo v obdobju težkih okoliščin, ko se je tudi naša država znašla v primežu svetovne pandemije koronavirusa, ponovno uspešno stopili skupaj v boj proti skupnemu sovražniku, ki pa nas preizkuša predvsem v potrpežljivosti pri omejitvah svobode, ki so potrebne za preprečevanje širjenja okužb," je zapisal.

Prepričan je, da lahko krizo, za katero ne vemo, koliko časa bo trajala in kako zelo nas bo prizadela še z vsemi ekonomsko socialnimi posledicami, premagamo samo z neizmerno potrpežljivostjo, enotnostjo in ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. "Zgodovina nas uči, da narod, ki zmore stopiti skupaj v težkih trenutkih, iz njih izide močnejši," je še dodal.