Z enakonočjem vstopamo v koledarsko jesen

Prvemu dnevu koledarske jeseni pravimo tudi jesensko enakonočje oziroma ekvinokcij. Nastopi, ko žarki Sonca pravokotno posvetijo na ekvator, kar pomeni, da obe polovici Zemlje prejmeta povsem enako količino Sončeve energije. S septembrskim enakonočjem se na severni polobli začenja jesen, na južni pa pomlad.

Enakonočje nastopi dvakrat letno in sicer okoli 21. marca in pol leta kasneje, 22. ali 23. septembra. Kljub enakonočju se bomo dejansko najbolj enaki dolžini dneva in noči pri nas približali čez tri dni, saj bo jutri od sončnega vzhoda do zahoda minilo 12 ur in 8 minut. Zakaj?

Čeprav je Sonce ob enakonočju nad obzorjem natanko toliko časa kot pod njim, dan in noč nista povsem enako dolga. Slednje bi veljalo le, če Zemlja ne bi imela ozračja. Svetlobni žarek, ki prihaja od Sonca k Zemlji, se v Zemljinem ozračju lomi, zaradi česar Sonce na nebu vidimo višje, kot je v resnici. To v realnosti pomeni, da ga vidimo tudi, ko se nahaja malo pod obzorjem. Dan je ob "enakonočju" daljši tudi zaradi tega, ker nekaj minut traja, da Sonce vzide oziroma zaide. Mi štejemo za dan čas od začetka sončnega vzhoda do konca njegovega zahoda, to pa traja nekaj minut. Ko vse te vplive seštejemo, dobimo osem minut.

Zakaj imamo letne čase?

Zemlja kroži okoli svoje osi in okoli Sonca, njena os pa je nagnjena glede na ravnino Sonca za dobrih 23 stopinj. In prav nagnjenost osi je razlog, da imamo na Zemlji letne čase, če bi bili osi vzporedni, jih ne bi bilo.

Sedaj prehajamo v del leta, ko bo temperaturna razlika med ekvatorjem in polom velika, kar pomeni, da bodo tudi cikloni in spremljajoče fronte bolj intenzivni, temperaturna nihanja v naših krajih pa bodo precej izrazitejša kot poleti. To kaže na povečano izmenjavo toplote med severom in jugom. Hladen polarni zrak se lahko spusti daleč proti jugu, istočasno pa se topel zrak vzpne daleč proti severu. Vreme pri nas je lahko zelo spremenljivo.

Letos konec poletnih temperatur dobro sovpada s koledarskimi letnimi časi. Danes nas je namreč prešla hladna fronta in končala niz zelo toplega vremena, ki nas je spremljal od začetka meseca. V tem obdobju je bilo na uradni meteorološki postaji v Ljubljani kar 17 dni s temperaturo nad 25 stopinj Celzija, kar je največ v septembru od začetka meteoroloških meritev pri nas. Še več toplih dni so našteli na Goriškem, kjer se najvišja dnevna temperatura le prvega septembra ni dvignila nad 25 stopinj Celzija. Nekaj manj jih je bilo na jugovzhodu in severu države: v Novem mestu 16, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa 13.