Interventni zakon bi posegel v šest zakonov, med drugim v zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela, sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Skupne finančne posledice zakona naj bi letos znašale okoli 1,5 milijona evrov, v letu 2026 pa okoli 5,3 milijona evrov.
Zaradi trenutne finančne situacije javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni s predlogom zavodom namenjajo enkratni interventni ukrep za zagotovitev finančne stabilnosti. Če zavodi na dan 30. septembra letos izkazujejo zapadle neporavnane obveznosti nad 50.000 evrov, so upravičeni do sredstev v višini 75 odstotkov svojih zapadlih neporavnanih obveznosti v tem obdobju, posamezni zavod pa lahko prejme največ 30 milijonov evrov.
Drugi pogoj bi se uporabljal za javne zdravstvene zavode, ki prvega ne izpolnjujejo. Zavodi, ki 30. septembra letos ne izkazujejo likvidnostnih težav, imajo pa kumulativni primanjkljaj iz preteklih let, pri čemer ta dosega najmanj pet odstotkov celotnih prihodkov v letu 2024, prejmejo sredstva v višini svojega presežka odhodkov nad prihodki v letu 2024.
Predlog zakona bi dal podlago za večjo pristojnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri nadzoru izvajalcev zdravstvenih storitev. ZZZS bo po predlogu pooblaščen, da nadzira, ali so sicer strokovne, kakovostne in varno izvedene zdravstvene storitve tudi utemeljene. Predlog določa, da storitve, ki za uspeh zdravljenja niso potrebne ali so negospodarne, zavarovana oseba ne more upravičeno zahtevati, zdravnik jih ne sme izvesti, ZZZS pa ne plačati.
Uvaja tudi pravno podlago za izvajanje laičnega nadzora nad ravnanjem zavarovanih oseb v času začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe v obdobju, ko nadomestilo izplačuje ZZZS.
S predlogom bi uvedli tudi dodatni razlog za odvzem nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, če ugotovijo, da je bil zavarovanec ob nastopu dela že zdravstveno nezmožen za delo in da so razlogi za njegovo nezmožnost obstajali pred vključitvijo v zavarovanje. ZZZS v takšnih primerih povračilo neto nadomestila uveljavlja neposredno od zavarovanca.
Poleg tega bi predlog uvedel pravno podlago za določitev režima gibanja zavarovanca med bolniško odsotnostjo, vključno z morebitnimi omejitvami odhoda v tujino, obveznostjo prisotnosti na domu ali določitvijo časovnih intervalov, ko sme zavarovanec dom zapustiti. Ob tem določajo, da zavarovanec izgubi pravico do nadomestila tudi v primeru, ko ne upošteva zdravnikovih pisnih navodil o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela. Podrobnejšo vsebino navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela določi ZZZS s soglasjem ministra za zdravje.
S predlogom bi uvedli tudi spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine v višini 1000 evrov bruto mesečno, in sicer za tiste, ki jim bodo odobrili specializacijo v letih 2026 in 2027. Dodatek bodo po predlogu zagotovili in državnega proračuna.
Predlog zakona bi spremenil zakon o zdravstveni dejavnosti in omogočil možnost pogodbenega sodelovanja za izvajalca zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži z izvajalcem zdravstvenedejavnosti, ki opravlja dejavnost zobotehnike, ortotike in protetike ter optike in optometrije, in sicer zaradi nemotenega zagotavljanja celostne zdravstvene obravnave za največ 12 mesecev.
Predlog predvideva še možnost, da se lahko javno pooblastilo podeli tudi združenju zdravstvenih zavodov.
Določal bi tudi obveznost javnega zdravstvenega zavoda oziroma koncesionarja, da izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva posreduje seznam delavcev s podatki, ki so potrebni za organizacijo in pripravo mesečnega razporeda vključevanja v program neprekinjenega zdravstvenega varstva. Predvideva tudi sankcije za kršitve te obveznosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.