Večini v javnem sektorju tretji dvig plač

V okviru plačne reforme, ki so jo začeli uveljavljati v začetku lanskega leta, so predvideli postopen dvig plač, v skupno šestih obrokih. Ker pa v okviru reforme osnovnih plač ne dvigujejo vsem enako, je tudi število plačnih dvigov javnih uslužbencev različno.

Ob prehodu v nov plačni sistem so ocenjevali, da bo končno povišanje že s prvima dvema dvigoma doseglo 13 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Za ostale zakon določa, da bodo dobili preostanek povišanja v celoti, če ta ne presega 70 evrov. Če je višji, se jim bodo plače zvišale za 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne manj kot 70 evrov.

Po podatkih, ki so jih konec maja STA posredovali s tedanjega ministrstva za javno upravo, so se sredstva za plače v letu 2025 v primerjavi z letom poprej povišala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov in so skupaj znašala 6,6 milijarde evrov. A so ob tem pojasnili, da povečanje sredstev za plače ni posledica le plačnih dvigov.

Med drugim je finančne posledice prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim.

Še trije plačni dvigi so v okviru plačne reforme predvideni z decembrom letos, julijem prihodnje leto in januarjem 2028. V sindikatih javnega sektorja pričakujejo, da bo reforma izvedena v celoti.

Vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj sta se prejšnji teden sestala z državnim sekretarjem ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Božom Predaličem. Šlo je za vljudnostno srečanje, obe strani pa sta se zavzeli za korektno, odprto in konstruktivno sodelovanje tudi v prihodnje ter poudarili pomen rednega dialoga pri obravnavi vprašanj, pomembnih za javni sektor, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Počivavšek in Štrukelj pa sta, kot sta povedala za STA, na sestanku izrazila tudi pričakovanje, da se čim prej po dopustih sestane celotna pogajalska skupna in minister Franci Matoz predstavnikom vseh reprezentativnih sindikatov konkretneje pojasni, kakšni so načrti nove vlade in kaj pomenijo napovedi iz koalicijske pogodbe.

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so na vprašanje o načrtih glede realizacije reforme za STA pojasnili zgolj, da si bodo prizadevali uresničiti cilje iz koalicijske pogodbe. Finančni minister Andrej Šircelj pa je ta teden v Odmevih na Televiziji Slovenija na vprašanje o plačah nekaterih skupin, učiteljev in poslancev, zatrdil, da njihova zamrznitev ni predvidena.

Matoz je sicer pred dobrim mesecem, ko se je pred pristojnim parlamentarnim odborom predstavil še kot ministrski kandidat, ocenil, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene ter da je treba reformo dokončati s "krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost". Podobno je tudi Šircelj junija v pogovoru za časnik Demokracija povedal, da si predvsem želi takšno ureditev, da bo delo plačano glede na učinke, ki jih posameznik pri svojem delu dosega. "To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo, kar mu omogoča sistem dodatnega nagrajevanja. (...) Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil," je dejal.

Koalicijska pogodba sicer predvideva vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ter ločenih plačnih sistemov za vojsko, zdravstvo, policijo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Irena Ilešič Čujovič izpostavlja, da imamo že danes ločene plačne stebre. "Kolektivne pogodbe dejavnosti obravnavajo specifike posamezne dejavnosti ali skupine poklicev. To je zame ločen plačni sistem," je dejala za STA.

Nekaj povsem drugega pa je po njenih besedah izstop iz sistema plač v javnem sektorju, v tem vidi grožnjo krčenja javnega. Za kaj takega pa sindikati ne morejo dati soglasja. Če bi do tega prišlo, bi morala torej vlada v odpovedi kolektivnih pogodb. V tem primeru bi sprožili postopke na mednarodni ravni, je še pojasnila.