Slovenija

Z Mini tovarno in ozaveščanjem do manj zavržene hrane

Ljubljana, 24. 04. 2023 13.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Vsak prebivalec Slovenije zavrže povprečno okoli 68 kilogramov hrane na leto. Zavržena hrana pa ne pomeni zgolj zapravljanja dragocenih virov, pač pa je tudi veliko breme za okolje, saj prispeva k povečanju izpustov toplogrednih plinov. Zato letos prvič zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Osrednje poslanstvo tega dne je povabiti družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: 1. slovenski dan brez zavržene hrane
    02:30
    Iz 24UR: 1. slovenski dan brez zavržene hrane
  • Iz SVETA: Akcija za čim manj zavržene hrane
    03:29
    Iz SVETA: Akcija za čim manj zavržene hrane

Vlada je 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane razglasila pred desetimi dnevi, in sicer na pobudo partnerjev projekta, ki ozavešča javnost in izvaja aktivnosti za zmanjševanje količin zavržene hrane – Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupine z Mini tovarno.

Zavržena hrana
Zavržena hrana FOTO: Shutterstock

Zagon Mini tovarne za predelavo presežkov hrane

Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane so v šolah in vrtcih po državi potekale številne aktivnosti, v okviru katerih so se otroci pogovarjali, razmišljali in ustvarjali na temo zavržene hrane.

Etri skupina je medtem pod pokroviteljstvom Lidla Slovenija v enoti Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah zagnala nov inovativen koncept – predelovalni obrat Mini tovarna, ki odgovarja na potrebe predelave presežkov, ki nastajajo pri kmetih oziroma manjših pridelovalcih, in omogoča predelavo manjših količin pridelkov. Mini tovarna deluje v okviru socialne zadruge in zaposlitvenega centra Allium.

Na dogodku ob zagonu projekta je sodelovala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ob njej pa še državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, dekanja ljubljanske Biotehniške fakultete Marina Pintar ter prodekan za razvoj, kakovost in prenos znanj na omenjeni fakulteti Aleš Kuhar.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Nevarnosti zavržene hrane

Po podatkih statističnega urada je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton. Leta 2021 je torej vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane. Po oceni statističnega urada je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela, okoli 60 odstotkov pa je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno.

Največ odpadne hrane, 53 odstotkov, je v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane so zavrgli 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, devet odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.

Hrana v smeteh
Hrana v smeteh FOTO: Shutterstock

Kot so ob razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane poudarili v vladi, bi bila lahko količina zavržene hrane precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki. Z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane bi tako lahko količino zavržene hrane zmanjšali ali celo preprečili, so prepričani na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ. Običajno v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni.

Količin zavržene hrane se po navedbah pobudnikov današnjega dne pogosto niti ne zavedamo, pomeni pa resno grožnjo za okolje, saj prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, izginjanju rastlinskih in živalskih vrst, degradiranju prsti, obenem pa skupaj s hrano zavržemo tudi ogromne količine za njeno pridobivanje porabljene vode in energije.

Na svetovni ravni se po pojasnilih kmetijskega ministrstva približno tretjina vse hrane, proizvedene za ljudi, zavrže, kar znaša približno 2,3 milijarde ton letno. To negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano.

Sicer pa v Sloveniji že od leta 2013 pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka tudi projekt "Donirana hrana". V okviru tega projekta na leto razdelijo preko 1200 ton hrane, ki bi sicer tudi zaradi poteka roka z napisom "uporabno najmanj do" pristala med biološkimi odpadki. Hrano za projekt donirajo največje trgovske družbe iz več kot 120 trgovin v 30 krajih po vsej Sloveniji. Klubi in nevladne organizacije hrano nato dnevno razdelijo med posameznike, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Na ta način letno z donirano hrano pomagajo kar 11.000 ljudem. Projektu se lahko preko Lions kluba pridružijo vsi posamezniki, ki želijo v svojem kraju narediti nekaj dobrega in pomagati pri razdeljevanju hrane.

24. april je že 3 leta zapored dan, namenjen tematiki zavržene hrane. Letos je vlada, kot rečeno, tudi uradno razglasila ta dan za slovenski dan brez zavržene hrane. Ključni namen aktivnosti ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Cunku Fani
24. 04. 2023 17.34
+2
ap100
24. 04. 2023 17.33
+3
zavržena hrana se spremeni v kompost, ki je nujen da lahko spet zrastejo novi pridelki- edino kar je res, da je metanje hrane v smeti metanje denarja v smeti
txoxnxy
24. 04. 2023 17.02
+5
Večina zavržene hrane je v urbanih naseljih , na podeželju tega ne poznamo kar ne pojemo mi pojedo domače živali.
Looney Tunes
24. 04. 2023 17.23
+2
Mi osebno tudi ne. Damo v zamrzovalnik in pride teta pobrat za živali ali ji pa mi odpeljemo, ko se nabere.
ćurkl
24. 04. 2023 16.51
+4
Slike s temo "zavržena hrana" prikazujejo zabojnike ob večjih trgovinah.
periot22
24. 04. 2023 16.42
+3
Zavržejo in zavržete razvajenci ki nimate odnosa do hrane in ne do denarja!
Julio
24. 04. 2023 16.41
+4
Menza. Proizvodnja. Delavci fizikalci. Vrnjeni krožniki napol polni. Hrana neokusno pripravljena in osiromašena. Cenene surovine. Dan za dnem. Le kako ne bo zavržene hrane?
Jamrač
24. 04. 2023 16.36
+5
Najvec hrane zavrzejo trgovine... samo povem preden zacnete men v kroznik gledat
logiccode
24. 04. 2023 16.29
+5
Spodbujajo naj dvoriščne kokoši, ki bi z veseljem pojedle zavrženo hrano, in v zameno priskrbela gospodinjstvo z domačimi jajci.
Uporabnik1544434
24. 04. 2023 16.10
+3
Nakladanje o zavrženi hrani,je bila in bo zavržena ,ker tisti ki nimajo pojedo vse, še drobtine,tisti ki pa imajo ali se jim jo daje, pa bodo to počeli še naprej, pa če se na glavo obrnite
trgft
24. 04. 2023 15.32
+2
Žal, to , kar jemo danes ni hrana, je samo prehrana! Starejši se še sigurno spomnite, dokaj kakovostne hrane.
Nick.Mason
24. 04. 2023 14.58
-1
Če bi vse pojedli bi pa več kakali pa prdeli,a to bo ozon prenesel ,kake neumnosti se dogajajo po svetu.Se vidi da nihče več nič ne dela ,vsaj fizično ne.