Jandroković zanikal samega sebe

Slovenski znanji minister Dimitrij Rupel je povedal, da Slovenija in Hrvaška še nista sprejeli odločitve o tem, kje naj bi potekalo reševanje vprašanja meje, možnosti glede tega so še danes odprte. To je priznal tudi hrvaški kolega Gordan Jandroković, "tako da se prav čudim, ker sem slišal, da je sam sebe zanikal", je dodal.

"Stvar je zelo preprosta. Včeraj smo na sestanku s Hrvaško v gradivih, ki so bila poslana v zadnjem trenutku, našli nekaj netočnosti in smo jih pisno popravili," je komentiral Rupel. "Medtem je sam minister Jandroković ustno priznal, da je naredil napako, ko je tisti znani sporazum med predsednikoma hrvaške in slovenske vlade interpretiral, kot da sta se dogovorila za to, da bi šli Slovenija in Hrvaška v Haag," je poudaril.

Hrvaško zunanje ministrstvo pa je v sporočilu za javnost zanikalo Jandrokovićeve ponedeljkove izjave.

Kje je nastal problem?

Hrvaška je v svojih stališčih za pogajanja z EU netočno navedla, da se je s Slovenijo dogovorila, da bosta reševanje vprašanja meje poverili Mednarodnemu sodišču v Haagu. "Ostane pri tem, da iščemo pomoč tretjega, lokacija pa še ni znana," je dejal Rupel.

Hrvaška je v svoja stališča, ki jih je predložila ob četrtem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med EU in Hrvaško v poglavje o vprašanjih meje vključila tudi tri odstavke, ki zadevajo odnose s Slovenijo. Po navedbah slovenske strani pa so navajali netočne podatke. "V dokumentu, ki so ga pripravili na Hrvaškem, piše, da je prišlo na Bledu do dogovora v zvezi s haaškim sodiščem oziroma s tem, da naj bi se strani obrnili na haaško sodišče. To ni točno," je poudaril minister Rupel po srečanju EU in Hrvaške. Hrvaški minister Gordan Jandroković je takrat priznal, da ima slovenska stran prav in dodal. "Na srečanju na Bledu avgusta 2007 sta predsednik vlade Slovenije Janez Janša in predsednik vlade Hrvaške Ivo Sanader med drugim načelno soglašala, da zaprosita tretjo stran, da se vključi v reševanje mejnega vprašanja. Neformalni dogovor ni izključil Mednarodnega sodišča v Haagu; odločitve vsekakor še ni bilo," so pojasnili na ministrstvu.

Netočne so tudi navedbe, da je Slovenija omejila pretok blaga na petih mejnih prehodih, ne da bi se predhodno posvetovala s Hrvaško in da Slovenija ne priznava več prepustnic, ki jih Hrvaška izdaja na osnovi Videmskega sporazuma, je slovenska stran seznanila države članice Unije. "Odločitev slovenske vlade, da uvede omejitve na petih prehodih na slovensko-hrvaški meji za prevoz tovornega blaga, med temi na mejnem prehodu Sočerga, je bila sprejeta zaradi neprimerne infrastrukture, ki ne omogoča opravljanja mejnih in carinskih obveznosti v skladu z evropskim pravnim redom. Hrvaška stran je bila s tem seznanjena, preden so slovenske oblasti sprejele sklep. Slovenski in hrvaški minister za prevoze sta načrtovala srečanje za 16. april 2008; srečanje je bilo odloženo na zahtevo Hrvaške," na ministrstvu pojasnjujejo prvo netočnost.

"Videmski sporazum je bil sprejet leta 1954 z namenom, da se olajša prehajanje jugoslovansko-italijanske meje, kasneje slovensko-italijanske meje. Z odpravo mejne kontrole na slovensko-italijanski meji je postal sporazum brezpredmeten in ga ni več mogoče uveljavljati. Prepustnice, ki jih na osnovi tega sporazuma izdajajo hrvaškim državljanom niso bile vključene v priloge zakonika o schengenski meji za prehajanje preko zunanje meje," pa so zapisali o drugi navedbi.

Hrvaška zavrača Ruplove izjave o napakah

Hrvaško zunanje ministrstvo se je danes odzvalo na Ruplove izjave: "V hrvaških stališčih na četrtem srečanju Sveta za stabilizacijo in pridružitev, ki ga omenja slovenska stran, je poudarjen blejski sestanek iz leta 2007, na katerem je bilo dogovorjeno, da bodo vprašanja meje urejena pred pristojnim mednarodnim pravosodnim telesom, ob doseženem načelnem dogovoru, da bo to Meddržavno sodišče v Haagu."

"Torej ni niti besede o tem, da je Republika Hrvaška netočno poročala Svetu za stabilizacijo in pridružitev med Hrvaško in Evropsko unijo." Dodali so, da je hrvaški minister Jandroković v Luksemburgu v ponedeljek sporočil, da je končni dogovor glede izbire mednarodne pravosodne institucije v pristojnosti mešane slovensko-hrvaške komisije, ki pripravlja okvir za predstavitev spora pred mednarodnim pravosodnim telesom.

Sicer pa se bosta v sredo na Obrežju srečala slovenski in hrvaški premier. Oba se bosta namreč udeležila srečanja "Sindikati brez meja", ki ga organizirata Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Zveza samostojnih sindikatov Hrvaške.