Z novim letom se je doplačilo za študentski bon zvišalo za 20 odstotkov

Čeprav smo v zadnjem obdobju v Sloveniji priča podražitvam cen prehrane in drugih življenjskih potrebščin, na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) opozarjajo na dejstvo, da je povprečno doplačilo za študentski bon v letu 2022 v Ljubljani znašalo 2,86 evra, z novim letom pa se je zvišalo na 3,42 evra. Slednje predstavlja 20-odstotno rast doplačil. Pri tem se je veliko ponudnikov odločilo za zvišanje doplačila na maksimalno vrednost 5,50 evra, pri čemer trenutno minimalna urna postavka za študentsko delo znaša 5,21 evra neto.

Skladno z zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom je sicer predvideno, da se s 1. marcem subvencija ponovno dvigne za predvidoma 10 odstotkov, torej za 0,35 evra, kar je letna raven inflacije. Da bi uredili nastalo problematiko in prekomerni dvig cen študentske prehrane, predlagajo, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omogoči uskladitev dviga subvencije z naslova inflacije pred 1. marcem.

Na ŠOU se zavedajo, da zvišanje cene doplačila pomeni poslabšanje socialnega položaja marsikaterega študenta, zato bodo prek Fundacije Študentski tolar izvedli razpis za povrnitev razlike v višini povprečne razlike posameznega koriščenega bona med letoma 2022 in 2023 za socialno ogrožene študente. Poudarjajo, da gre za začasen ukrep, končno rešitev pa pričakujejo na skupnem sestanku. "V pričakovanju čim hitrejšega sestanka z ministrstvom obljubljamo, da bomo storili vse, da se situacija čim prej ustrezno uredi," so navedli v sporočilu za javnost.

Tudi v Mladi Sloveniji zaskrbljeni spremljajo dogajanje na področju študentske prehrane. Ob tem se sprašujejo, ali študentski boni še dosegajo svoj namen, zaradi katerega so leta 1992 nastali: omogočanje dostopa do uravnotežene in zdrave prehrane vsem študentom. Pogled na seznam ponudnikov hitro pokaže drugačno sliko. Mnogo bolj kot sredstvo za omogočanje uravnotežene in zdrave prehrane so študentski boni v teh 30 letih postali socialni korektiv, so prepričani v strankarskem podmladku. Predlagajo razmislek o spremembi sistema študentske prehrane. "Ena izmed možnosti je preusmeritev neporabljenih sredstev, namenjenih subvenciji študentske prehrane, v sklad za dodatne štipendije. Na ta način bi se socialni status študentov ustrezneje urejal, obenem pa jim priznaval večjo mero samostojnosti," so zapisali v sporočilu za javnost.

Z novim letom višje cene obrokov subvencionirane študentske prehrane

Z novim letom je v sistemu subvencionirane študentske prehrane namreč prišlo do nekaterih sprememb, med drugim se tudi zaradi dviga maksimalne vrednosti obroka in višine subvencije spreminjajo cene obrokov. V sistem je vstopilo nekaj novih ponudnikov, prav tako pa nekateri ponudniki s 1. januarjem ne nudijo več študentske prehrane.

Glede na visok dvig povprečne cene obroka na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) mogočo rešitev nastale situacije vidijo v izrednem zvišanju subvencije za študentsko prehrano, podobno kot to velja za izredno uskladitev pokojnin oziroma napovedano izredno uskladitev minimalne plače.

Po podatkih, s katerimi razpolagajo na ŠOS, se povprečna vrednost obroka s 1. januarjem 2023 namreč zvišuje za 1,76 evra, zaradi hkratnega dviga subvencije pa bodo študenti za posamezni obrok povprečno odšteli 1,08 evra več. Na ŠOS so sicer še vedno prepričani, da je dvig maksimalne možne vrednosti obroka edina rešitev za ohranitev sistema subvencionirane študentske prehrane, saj mora dovoljena vrednost obroka slediti dvigu stroškov za ponudnike prehrane v gostinskih lokalih.

Pristojno ministrstvo za delo zato pozivajo na sestanek, na katerem bi skušali doseči dodaten dvig subvencije za prehrano še pred predvidenim rednim dvigom, ki bo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom aprila letos subvencijo predvidoma dvignil za dodatnih 35 centov. Ob nespremenjenih vrednostih obroka se bo subvencija z inflacijo uskladila tudi 1. marca 2024, še pravijo na ŠOS. 

V SDS "zgroženi nad drastičnim povišanjem cen"

V Slovenski mladinski politični organizaciji SDM, ki je podmladek Slovenske demokratske stranke, so po njihovih besedah "zgroženi nad drastičnim povišanjem cen študentskih obrokov."

"Zato v Slovenski demokratski mladini pozivamo vlado Roberta Goloba, naj nemudoma ukrepa in zagotovi, da se bodo cene malic za študente zvišale minimalno in ne več kot 30 odstotkov, kot je pri večini ponudnikov študentske prehrane videno v tem prvem tednu novega leta. Obenem pozivamo pristojne študentske organizacije, zlasti pa Študentsko organizacijo Slovenije, da končno na prvo mesto postavi študente. ŠOS pozivamo, da preneha z zavajanjem in se na povišanje maksimalne cene študentskega obroka odzove v skladu z njenim poslanstvom ter v najkrajši možni meri sanira nastalo situacijo," so sporočili iz SDM. 

Ministrstvo za delo bo preučilo možnosti uskladitve višine subvencije študentske prehrane

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedajo, da se študentje v zadnjih dneh soočajo z nesorazmerno podražitvijo cen pri mnogih ponudnikih subvencionirane študentske prehrane. Redna uskladitev subvencije študentske prehrane bo 1. marca, preučili pa bodo tudi možnosti izredne uskladitve višine subvencije, so obljubili.

Najvišja možna cena obroka na študentske bone se pred tem ni dvignila vse od uvedbe evra leta 2007, so zapisali na ministrstvu. V zadnjih letih, še posebej v času epidemije covida-19, je zato prišlo do drastičnega osipa števila ponudnikov študentske prehrane. Pred desetimi leti je bilo ponudnikov več kot 700, leta 2019 jih je bilo 468, lani pa samo še 311, so dodali.

Zaradi inflacije so se znatno povečali pritiski, da morajo najvišjo določeno ceno zvišati. Ministrstvo je zato v okviru aktualnega razpisa za ponudnike subvencionirane študentske prehrane privolilo v dvig maksimalne višine cene študentskega obroka za dva evra. Pri pogajanjih so vztrajali, da nova maksimalna višina obroka ne sme presegati devet evrov, čeprav so nekateri drugi deležniki želeli še znatnejše povečanje, so pojasnili.

Nastali položaj je pokazal, da težavo predstavljajo razpisni pogoji, ki ne omogočajo zavrnitve ponudnikov, ki nesorazmerno dvigujejo cene obrokov ali izigravajo sistem in kot predpisana dodatna hoda študentom nudijo sadje in zelenjavo, ki ne ustreza predpisanim standardom. Zaradi zaznanih anomalij bo ministrstvo za delo pozvalo Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), da znatno okrepi inšpekcijski nadzor nad ponudniki študentske prehrane in dosledno sankcionira kršitelje.

Januarja bo začel veljati tudi nov znesek najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki se bo predvidoma zvišal s 6,17 evra na približno 6,92 evra bruto. 1. marca pa bo sledila tudi redna uskladitev subvencije študentske prehrane. Takrat se bo skladno z inflacijo uskladila tudi višina štipendij. Na ministrstvu bodo preučili tudi možnosti naknadne izredne uskladitve višine subvencije študentske prehrane. V prihodnje pa bodo podrobneje preučili tudi pogoje glede izvajanja razpisa in možnosti zagotavljanja bolj kakovostnih in zdravih obrokov, so obljubili.

Po navedbah ŠOS se je povprečna vrednost študentskega obroka s 1. januarjem zvišala za 1,76 evra. Zaradi hkratnega dviga subvencije bodo študenti tako po njihovih navedbah za posamezen obrok povprečno odšteli 1,08 evra več. Z novim letom je namreč v sistemu subvencionirane študentske prehrane prišlo do nekaterih sprememb, med drugim se tudi zaradi dviga maksimalne vrednosti obroka ter višine subvencije spreminjajo cene obrokov. V sistem je vstopilo nekaj novih ponudnikov, prav tako pa nekateri ponudniki s 1. januarjem ne nudijo več študentske prehrane, so sporočili iz ŠOS.

Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so zaskrbljeni nad dogajanjem na področju študentske prehrane, saj je zvišanje doplačil za študentski bon pri večini ponudnikov še dodatno poslabšalo socialni položaj študentov. Zahtevajo sestanek predstavnikov študentskih organizacij, ministrstva za delo ter gostincev, na katerem bodo poiskali nujne rešitve za nastalo situacijo. Zaskrbljeni so tudi v Mladi Sloveniji in Slovenski demokratski mladini.