Zdravniška zbornica Slovenije opozarja, da se na spletu znova pojavljajo lažna oglasna sporočila. Spletni goljufi pri tem zlorabljajo identiteto zdravnikov in njihove fotografije ter z izmišljenimi intervjuji zavajajoče oglašujejo različne izdelke.
Nedavno se je to zgodilo infektologinji Mojci Matičič, ki jo v videoposnetku lažno predstavljajo kot ginekologinjo, ki se ukvarja z inkontinenco. "Opozarjamo, da ne eno ne drugo ne drži. Prav tako prof. dr. Matičič ne prodaja oziroma ne reklamira zdravil, prehranskih dopolnil ali naravnih metod za zdravljenje inkontinence," so poudarili v Zdravniški zbornici.
Kot so pojasnili, goljufi uporabljajo dinamično spreminjanje URL-jev in rotacijo povezav, pri čemer se spletni naslovi nenehno spreminjajo, zavajajoča vsebina pa ostaja. Na ta način se izogibajo zaznavi in odstranitvi.
Tako že dlje časa zlorabljajo tudi identiteto kirurga na Onkološkem inštitutu Erika Breclja in z lažnim imenom in fotografijami oglašujejo domnevno zdravilo za "čiščenje krvi". Tudi tu opozarjajo, da Brecelj ne prodaja oziroma ne reklamira zdravil, prehranskih dopolnil ali naravnih metod za čiščenje žil.
Goljufi so v preteklosti ukradli identiteto več zdravnikov, med drugim identiteto infektologinje Tadeje Kotar, predsednice Zdravniške zbornice Bojane Beović, kirurga Juša Kšele in infektologa Davida Zupančiča. "Pri takih oglasih gre za izkoriščanje in prevaro potrošnikov, zato tem oglasom ne nasedajte," poudarjajo.
Zdravstveni inšpektorat opozarja, da se v takih primerih izdelkom pripisujejo nedovoljeni učinki zdravljenja in preprečevanja raznih bolezenskih stanj. To je za potrošnika zavajajoče in lahko predstavlja tveganje za zdravje.
Kot še navajajo, pred naročilom takšnega izdelka ni možno preveriti ponudnika, saj ni razkrit, pričevanja uporabnikov pa so izmišljena. Naročanje izdelka, kakor tudi vseh drugih izdelkov s podobnimi lažnimi promocijami (izmišljeni intervjuji, zloraba fotografij zdravstvenega osebja in drugih znanih osebnosti, navajanje učinkov zdravljenja ali izgube teže), poteka po ustaljeni praksi na način, da potrošnik najprej pridobi visok popust, nato vpiše svojo telefonsko številko in lahko naroči izdelek šele takrat, ko ga neznani prodajalec pokliče in pridobi njegove podatke.
Potrošnik na ta način sklepa pogodbo o nakupu blaga na daljavo z neznanim ponudnikom. V primeru reklamacij se ponudnik na telefonsko številko več ne odziva, zato morebitna vračila blaga s strani potrošnika niso več mogoča.
O zlorabi bodo v Zdravniški zbornici obvestili javnost in primer predali Tržnemu in Zdravstvenemu inšpektoratu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.