Z ureditvijo kolektivnih tožb 'bomo posameznikom omogočili lažje in hitrejše iskanje pravice'

Vlada je sprejela predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. Pravosodni minister Goran Klemenčič je pojasnil, da predlog uvaja kolektivno odškodninsko tožbo, ki bo omogočala zbiranje zahtevkov posameznikov in skupno uveljavljanje pred sodiščem v civilnem postopku.

"S sprejetjem predloga se je na vladi zaključil projekt, ki smo ga vodili zadnje leto in pol. Z institutom celovite ureditve kolektivnih tožb bomo posameznikom omogočili lažje in hitrejše iskanje pravice," je po seji vlade pojasnil pravosodni minister.

Temeljni cilj predloga zakona je, da se v slovenskem pravnem redu zagotovi možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj, in sicer na področju pravic potrošnikov, pravic vlagateljev, finančnih storitev, varstva konkurence, varstva okolja in kršitev pravic delavcev.

Pri pripravi predloga so sledili vzorom iz tujine, da bi posamezniki, ki so se jim zgodile istovrstne krivice, lahko skupaj iskali pravico pred sodiščem. Z uvedbo kolektivnih tožb se bo, tako Klemenčič, razbremenilo tudi sodišča, ki morajo danes o tem v več postopkih odločati ločeno.

Klemenčič meni, da bo poleg tega možnost kolektivnih tožb imela tudi velik preventiven učinek na morebitne kršitelje na področju okolja, potrošnikov in protimonopolne zakonodaje. "Če se v eni tožbi združi več tisoč posameznikov, ki so bili malo oškodovani, in tožijo za skupno velik znesek, bo preventiven učinek velik," je ocenil.

Z zakonom se določa področje uporabe in postopek s kolektivno tožbo. Uvaja se možnost kolektivne poravnave kot posebnega instituta sporazumnega reševanja sporov v primerih množičnega oškodovanja, uveljavlja se zastopniško kolektivno tožbo, ki jo bodo lahko vložile osebe zasebnega prava, katerih namen ni ustvarjanje dobička, kot dodatno obliko varstva pa se uvaja kolektivno opustitveno tožbo ter določa register kolektivnih tožb, stroške postopka in financiranje kolektivne tožbe.

V mnogih evropskih državah so kolektivne tožbe omejene le na potrošniške spore, v Sloveniji pa je šla vlada pri tem dlje. "Gre za vse tiste primere, kjer nasproti posamezniku stoji močnejša stranka. V tem primeru bo kršenje predpisov oz. oškodovanje posameznika, če bo predlog potrjen, postalo bistveno držaje," je dodal Klemenčič.

Za tožbo bo moralo stati civilno združenje

Za tožbo bo moralo sicer vedno stati neko civilno združenje, lahko tudi že obstoječa organizacija. Ne bo pa potrebno, da se vsi oškodovani združijo, temveč le, da neka skupina zadevo pripelje pred sodišče, to pa potem odloči za vse oškodovance.

Na vprašanje, ali bi lahko krajani Vrhnike tožili Kemis, je minister še pojasnil, da so v zadnji fazi usklajevanja v predlog zakona vključili okoljske škode, ki nastanejo kot posledica velike okoljske nesreče, kot jo definira zakon o okolju. "Zadeva, kot je bil Kemis, bi lahko bil tipičen tak primer, vendar je treba vedeti, da bo zakon veljal za naprej," je pojasnil Klemenčič.

Najvišji znesek kolektivne tožbe v predlogu zakona ni določen. Je pa Klemenčič ob tem še izpostavil, da bo v tožbah na začetku ključna vzpostavitev sodne prakse pri presoji, katere tožbe bodo dovolili.