V SLS so po besedah predsednika stranke Janeza Podobnika vedno poudarjali, da je za izvajanje Strategije razvoja Slovenije treba doseči čim širši konsenz v državi. "Zato je razumljivo, da bomo partnerstvo za razvoj, ki ga je predlagal predsednik vlade Janez Janša, z veseljem podprli," je poudaril Podobnik. V SLS se, kot je dodal, čutijo kot sopredlagatelji tega predloga, saj je vlada lani sprejela strategijo, pri njeni pripravi pa je SLS dejavno sodelovala.
"Pričakujemo tudi, da bo to, da se predsedniki parlamentarnih strank prek instrumenta koordinacije dogovorijo o nekaterih ključnih strateško-razvojnih političnih načrtih, nadaljevanje dobre prakse, ki se je v preteklih letih za Slovenijo izkazala kot pozitivna," je Podobnik poudaril na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. S tem se je odzval na potezo predsednika vlade, ki je v torek vsem predsednikom parlamentarnih strank in poslancema narodnih skupnosti poslal predlog sporazuma o partnerstvu za razvoj.
Glede vsebine je predsednik SLS dejal, da jih predlog veseli tudi zato, ker so v tekstu našli nekatere poudarke, ki jih zagovarjajo tudi sami. Velik poudarek je v dokumentu dan temu, da je Slovenija socialna in socialno pravična država in da to pomeni enakost začetnih možnosti vseh državljanov za dostop do osnovnih virov. "Ta poudarek se nam zdi eden ključnih, ki bo najverjetneje na koncu tudi odločilno vplival, da bodo po našem prepričanju na koncu vse stranke to partnerstvo sprejele," je ocenil Podobnik.
Pomemben segment partnerstva, ki izhaja iz socialne naravnanosti, je po Podobnikovih besedah zelo kratek segment, ki govori o razvojno spodbudni davčni reformi. "Ta prinaša odprto možnost, da bo partnerstvo zaživelo na tak način, da bomo preko davčnega sistema lahko spodbujali gospodarsko uspešnost in socialno kohezivnost v Sloveniji. Vztrajali bomo na stališču, da se pri vprašanju DDV in enotne davčne stopnje ohrani nižja stopnja za nekatere pomembne proizvode, ki so vezani na osnovne življenjske potrebščine," je povedal prvak SLS.
SLS je že pred tem poudarjal tudi povečanje obremenitve luksuznega premoženja, trajnostni razvoj in usmeritev, da se obremeni tiste, ki onesnažujejo okolje, kar je na veselje stranke zapisano tudi v tem zadnjem dokument.
Na novinarski konferenci je spregovoril tudi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, ki se je dotaknil problematike pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih in problema dohodnine za vinarje in oljkarje. Pri SLS bodo glede slednjega vztrajali, da dobijo predlog sprememb, ki bo osnova za razpravo v državnem zboru.
"Glede osnovne dileme, ali je pridelava vina in oljk osnovna kmetijska dejavnost ali ne, je bil na sredini seji sprejet po mojem mnenju dober dogovor, da vlada v roku enega tedna pripravi predlog spremembe zakona o dohodnini in na ta način problem tudi razrešimo," je dejal Presečnik.
O Drnovškovih pobudah
"Pobuda glede meje na morju s sosednjo Hrvaško je po trdnem prepričanju Slovenske ljudske stranke (SLS) nesprejemljiva," je v zvezi s pobudo predsednika Janeza Drnovška povedal Janez Podobnik. Drnovšek je s to pobudo Slovenijo postavil v neprijeten položaj, povzročil nepotrebno zmedo v slovenski javnosti, predvsem pa je naredil odstop od nekaterih ključnih zunanjepolitičnih usmeritev Slovenije, meni SLS.
Ti ključni zunanjepolitični usmeritvi Slovenije sta celovitost Piranskega zaliva in prost dostop do odprtega morja. "Nihče, niti predsednik, nima mandata, da bi to zahtevo in pričakovanje, da Slovenija ohrani prost dostop na odprto morje, kakorkoli relativiziral," je povedal Podobnik.
Kot je poudaril, v SLS različne Drnovškove poteze ocenjujejo skozi njegovo pozicijo predsednika države. "Svetovali bi mu, da bi o vprašanjih, ki so vezana na zunanjepolitično vlogo ali položaj Slovenije, obvestil in šel tudi po mandat v državni zbor, ki je po ustavi in zakonih prvo mesto, kjer se ustvarjajo strateške zunanjepolitične usmeritve," je še dejal Podobnik.
Po Podobnikovih besedah bi to sicer veljalo tudi za nekatere druge poteze, ki jih je sprožil predsednik. In če bi dobil po razpravi v DZ podporo, bi te pobude imele bistveno večjo legitimnost, je še menil.
"Kdorkoli misli, da se ga pobuda predsednika Janeza Drnovška za ustanovitev Gibanja za pravičnost in razvoj ne bo dotaknila, se moti," je glede možnosti, da bi Gibanje vplivalo na slovenski politični prostor, je povedal Podobnik. Drnovškova poteza z Gibanjem je po njegovem mnenju eminentna politična poteza. "To pomeni, da je bila vržena rokavica vsem," je še dodal glede možnosti, da bi Gibanje nastopilo na lokalnih volitvah, ki jo je nakazal Drnovšek.
Drnovšek se je z javno oznanitvijo namere, da ne bo podpisal enega od zakonov, ki jih je sprejel državni zbor, močno približal robu svojih pooblastil, meni Podobnik. "Hvala bogu je dobro premislil in ni stopil čez rob," je dejal Podobnik glede Drnovškovega obotavljanja v zvezi s podpisom ukaza o razglasitvi novele zakona o azilu. Podobnik sicer meni, da predsednik države premalo izkorišča državni zbor, njegovo potezo v primeru pomilostitve Danila Kovačiča, nekdanjega direktorja družbe Hit, pa je ocenil za zelo tvegano.
