S pretresljivo izpovedjo 27-letnega Britanca, ki ga je pred 15 leti spolno zlorabil očim, vse skupaj posnel in nato objavil na spletu, se je začel letošnji že četrti posvet o spletnih zlorabah otrok, ki ga v sodelovanju s kriminalistično policijo in Gospodarsko zbornico Slovenije pripravlja Spletno oko. Tokrat tako domači kot tuji strokovnjaki iščejo odgovor na vprašanje, ali so kje meje svobode interneta.
Nezakonite spletne vsebine (otroška pornografija in sovražni govor) lahko prijavite anonimno na naslovu www.spletno-oko.si.
Prvi dan posveta odgovora na to zelo aktualno vprašanje udeleženci posveta nismo dobili, saj se je znova pokazalo, da je splet zelo zapleten sistem, ki ga je težko nadzorovati in omejevati. So se pa govorci strinjali, da je treba posnetke spolnih zlorab otrok čim prej odstraniti s spleta. Pri tem opozarjajo na pomembno vlogo odgovornih državljanov, ki jih pozivajo, da sporno vsebino prijavijo.
Leta 2012 in 2013 v Sloveniji s spleta odstranili 15 spornih vsebin
V okviru Centra za varnejši internet deluje prijavna točka nezakonitih spletnih vsebin Spletno oko, ki je zaenkrat prva in edina prijavna točka nezakonitih spletnih vsebin v Sloveniji. Od svojega začetka leta 2007 pa do danes so njihovi pregledovalci pregledali več kot 16.000 prijav domnevno nezakonitih vsebin na spletu, od tega več kot 9000 v samo zadnjih dveh letih. 23 prijav gradiv s spolnimi zlorabami otrok je bilo najdenih na slovenskih strežnikih, 15 od tega jih je bilo po posredovanju policije in spletnih ponudnikov uspešno obravnavanih in odstranjenih, 311 prijav gradiv je bilo posredovanih tujim varnostnim organom, 266 pa prijavnim točkam v drugih državah.
V Sloveniji so leta 2012 in 2013 policisti vložili tri kazenske ovadbe zaradi gradiv s spolnimi zlorabami otrok in enajst kazenskih ovadb zaradi sovražnega govora. Podatki za ti dve leti še razkrivajo, da je največ žrtev starih od 11 do 15 let, največ prijavljenih spornih posnetkov pa je prikazovalo spolne zlorabe otrok. Več kot tretjina vseh spornih posnetkov, ki so jih uporabniki prijavili na Spletno oko, je gostovala na Nizozemskem, sledijo ji ZDA, Ukrajina, Slovenija in Kanada.
Tudi letošnjega posveta se udeležujejo tako organi pregona, predstavniki tožilstev in sodišč, ponudniki internetnih storitev, zaposleni v šolstvu, v centrih za socialno delo in predstavniki različnih nevladnih organizacij, skratka vsi, ki se srečujejo s problematiko zlorab otrok na spletu. Organizatorji posveta opozarjajo, da je lahko le s sodelovanjem in izmenjavanjem različnih izkušenj obravnava tovrstnih zlorab bolj učinkovita.
Slovenski kriminalisti so opozorili na težave, na katere naletijo pri preiskovanju spolnih zlorab otrok v spletu. V njihovem imenu je spregovoril Anton Toni Klančnik, ki se že skoraj 10 let ukvarja s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem spolnih zlorab otrok in nasilja v družini. Opozarja, da so otroci vedno bolj aktivni na spletu, v različnih družbenih omrežjih, hkrati pa so še premladi, da bi se zavedali vseh nevarnih pasti spleta. Zato je treba čim prej najti rešitve, ki bodo omogočale nadaljnji svoboden razvoj interneta in hkrati preprečile kriminalna dejanja, katerih najpogostejše žrtve so prav mladoletniki.
Tarče pedofilov večinoma dekleta, med storilci daleč največ moških
Tarča zlorab na spletu so najranljivejši uporabniki spleta, ki se sami ne znajo zaščititi. Večina žrtev spolnih zlorab so deklice v starosti od 13 do 15 let, storilci pa so v veliki večini moški, ki so dobro izobraženi in imajo inteligenčni kvocient višji od povprečja, v svojih raziskavah ugotavlja profesorica kriminologije na Univerzi Middlesex v Veliki Britaniji Julia Davidson. V raziskavi so opravili razgovore z obsojenimi pedofili in analizirali vedenje žrtve na družbenih omrežjih. Ugotovili so, da so nekateri mladostniki veliko bolj ranljivi za spolno zlorabo v spletu. To so otroci, ki so že prej bili žrtve spolnih zlorab, ki imajo slabe odnose v družini in zaradi tega čustvene težave. Otroci, ki se ne počutijo sprejete v družbi in v spletu, ker je lažje, bolj neosebno, iščejo kontakte z drugimi. Prav tako je Davidsonova med raziskavo ugotovila, da so zelo ogroženi tudi otroci, ki so odvisni od spleta in so na internetu praktično ves čas. Po njenem mnenju je ključno pri zaščiti otrok izobraževanje in osveščanje otrok pred nevarnostmi, ki nanje prežijo na spletu, saj so pedofili, kot je pokazala raziskava, zelo spretni pri iskanju žrtev, spretni manipulatorji, ki uporabljajo številne lažne profile in različne identitete. Iskanje žrtve na spletu Davidsonova primerja z ribarjenjem, saj kriminalci vržejo več vab, v katere nato najstniki zagrizejo. Eden od obsojenih pedofilov je priznal, da si je pisal dnevnik za različne žrtve, saj je bil naenkrat v kontaktu z več najstniki, podatke pa je zapisoval, da jih ni zamešal.
Velika Britanija: sporna vsebina odstranjena v eni uri
Brian Webb je predstavil uspešno delovanje prijavne točke IWF v Veliki Britaniji. Prizadevajo si za popolno odstranitev spornih posnetkov spolnih zlorab otrok s spleta, a se zavedo, da bo to zelo težko doseči. Letno dobijo več kot 1000 prijav, posnetke usposobljeni strokovnjaki dnevno pregledujejo in o zlorabi obvestijo policijo. Njihova glavna naloga je, da poskušajo doseči umik spornih posnetkov z interneta. Primarna skrb je zaščita otroka, pri tem pa je ključno, da se sporne posnetke čim prej odstrani ali blokira, poudarja Webb. Če je sporna vsebina naložena na strežnikih v Veliki Britaniji, potem je vsebina v povprečju umaknjena v eni uri, če pa gre za tuje internetne ponudnike, potem je vsebina umaknjena v 10 dneh. Opozarja, da jim zaenkrat uspeva doseči odstranitev sporne vsebine v tujini v 70 odstotkih primerov, kar ni slabo, je pa lahko še bolje. In k temu stremijo.
Slovenski kriminalisti opozarjajo na dolgotrajne postopke
Če se naši kriminalisti soočajo s težavami pri preiskovanju internetnih spolnih zlorab otrok, pa se lahko z uspešnim multidisciplinarnim timov strokovnjakov pohvalijo njihovi nizozemski kolegi. O delu in predvsem reorganizaciji organizacijske strukture ter delovnega procesa obravnave spolnih zlorab otrok je spregovoril Dave Jansen, policijski uslužbenec nizozemske policije, ki od leta 2003 deluje na področju zlorab otrok in trgovine z ljudmi. Medtem ko je Klančnik opozarjal, da je preiskovanje spolnih zlorab otrok na internetu v Sloveniji zamudno (še zlasti je izpostavil zamuden postopek pridobivanja sodne odredbe), pa je Jansen nanizal številne dobre rezultate reorganizacije dela.
Klančnik je opozoril, da je leta 2013 slovenska policija vložila 24 pisnih pobud za spolne delikte na tožilstvo, žal pa je bil povprečen čas, ki je minil od dejanja do pobude od 9 do 10 mesecev. Za primer spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let je povprečen čas v Sloveniji od 6 do 7 mesecev. To je nedopustno, opozarja Klančnik, ki se sprašuje, ali je morda Slovenija padla na izpitu iz zaščite otrok. Policija bi potrebovala boljšo opremo, enotni nacionalni katalog posnetkov spolnih zlorab otrok, ustrezno število usposobljenega kadra, saj trenutno na področju zlorab otrok, ki zajema poleg zlorab na spletu tudi druge oblike zlorab in družinskega nasilja, deluje le 26 oseb. Namesto, da bi se ekipa širila, se krči, problematika pa je iz leta v leto bolj zahtevna, primerov zlorab pa vedno več, opozarja Klančnik.
“Zlorabljeni otroci niso podatki na spletu. To so živa bitja, ki jih je potrebno zaščititi,” poudarja Klančnik, ki opozarja, da Slovenija potrebuje ustrezne pravne mehanizme, brez katerih preiskovalci ne morejo opraviti svojega dela. Opozoril je na nedavno odločitev Ustavnega sodišča RS, da se razveljavijo določbe zakona o elektronskih komunikacijah glede hrambe podatkov o elektronskih komunikacijah. Ta odločitev, sprejeta z utemeljitvijo, da gre pri hrambi za prekomerne posege v svobodo državljanov EU, je povzročila velike težave, opozarja Klančnik in dodaja, da smo uporabniki spleta postali bolj varni, saj se večina komercialnih podatkov briše po dveh dneh. “S tem je Slovenija postala raj za teroriste.”
Nizozemci združili različne strokovnjake v eno ekipo
V nasprotju s slovensko policijo, pa se lahko Nizozemska pohvali z uspešnim multidisciplinarnim timom strokovnjakov. V zadnjih šestih letih so okrepili število kriminalistov in v ekipo vključili strokovnjake za analizo posnetkov in za programsko opremo. Za razliko od Slovenije, na Nizozemskem tožilec, ki se ukvarja le s primeri spolnih zlorab otrok, sedi v isti pisarni kot vodja ekipe. Delo poteka usklajeno in zato precej hitreje. Letno tako nizozemski kolegi raziščejo od 500 do 600 primerov, posebni ločeni enoti pa imajo v Manili na Filipinih (raj za spolne zlorabe otrok na spletu) ter v Rio de Janeiru v Braziliji (SP v nogometu in prihajajoče olimpijske igre).
Z reorganizacijo so začeli leta 2008 in še vedno traja. S svojimi izkušnjami upajo, da bodo v pomoč tudi drugim državam pri preganjanju tovrstnega kriminala, opozarja pa, da se tudi oni zavedo, da ni moč raziskati vseh primerov, še posebej, če se zavemo, da naj bi se za otroško pornografijo zanimal odstotek svetovne moške populacije. Prav zato tudi oni poudarjajo pomen preventive in spletnega opismenjevanja otrok.
Ker je nadzor spleta nemogoč, je ključna v obrambi pred zlorabami preventiva
O tem, kako pomembna je preventiva in kako se soočati z dejstvom, da so naši otroci v virtualnem svetu, je spregovorila psihologinja in svetovalna delavka na OŠ Martina Konšaka v Mariboru Nina Babič. Otrokom virtualnega sveta ne moremo odvzeti, niti jim ga ne moremo prepovedati, lahko pa jim na tej njihovi poti pomagamo in jim svetujemo, opozarja Babičeva. Z otrokom je potrebno graditi dober odnos in mu biti v oporo, to je ključno. Prav tako ga je potrebno seznaniti z nevarnostmi na internetu, kjer se lahko učinkovito vključi tudi šola s svojim programom. Nevarnost predstavljajo teme, o katerih otroci ne morejo ali upajo govoriti. Postajajo ranljivejši in s tem lažje tarče za nasilneže. O določenih temah lažje spregovorijo na spletu, iščejo odgovore in somišljenike. To so virtualni odnosi, primanjkuje pa jim konkretnih odnosov in tu lahko starši veliko naredimo s svojim vzorom, s tem, da gradimo odnos na zaupanju in spoštovanju. Žal psihologi vse pogosteje ugotavljajo, da ljudem, še posebej pa mladim, manjkajo socialne in čustvene kompetence. Del krivde je zagotovo v umiku v virtualni svet, kjer pa so takšni posamezniki s čustvenimi težavami lahke tarče pedofilov.
