Z zakonom do žensk

Poslanke in poslanci so zadnji dan aprilskega zasedanja v okviru prve obravnave novele zakona o volitvah v državni zbor s 60 glasovi za in z enim proti odločili, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo.

Novela zakona o volitvah v DZ predvideva postopno uvedbo 35-odstotne t.i. ženske kvote, ki naj bi jo dosegli na parlamentarnih volitvah leta 2012. Na naslednjih volitvah pa nobeden spol na kandidatnih listah ne bi smel biti zastopan z manj kot 25 odstotki.

Vse poslanske skupine razen opozicijske SNS, ki pa spremembam ne bo nasprotovala, podpirajo spremembe volilne zakonodaje. Poslanci in poslanke so sicer v okviru prve parlamentarne obravnave največ pozornosti namenili postopni uvedbi t.i. ženskih kvot, po kateri bi moralo biti na kandidatnih listah na parlamentarnih volitvah leta 2012 najmanj 35 odstotkov predstavnikov enega spola. Na naslednjih volitvah leta 2008 pa bi bila ta kvota 25-odstotna.

Kvote problema ne bodo rešile

Spremembe volilne zakonodaje, za sprejem katere je potrebna dvotretjinska večina, so podprli v SDS, saj med drugim menijo, da je postopnost uvajanja kvot sprejemljiva. "Treba je priznati, da same kvote bistva problema ne bodo rešile," je ocenil poslanec Rudolf Petan (SDS). Tisto, kar je bilo vsiljeno, po njegovem mnenju ni bilo nikoli dobro. Kljub temu pa bodo kvote "mogoče pripomogle" k temu, da se bo izboljšala klima, in da bo slovenska družba spoznala potrebnost in sprejemljivost zastopanja obeh spolov tudi v politiki.

Opozicijska SD sicer priznava, da je bil na tem področju narejen določen napredek, vendar pa se sprašujejo, zakaj se pojavljajo razlike med volitvami v DZ, lokalnimi volitvami in volitvami v evropski parlament. Poslanska skupina Socialnih demokratov spremembe večinoma podpira.

NSi pozdravlja ‘neke vrste prisilo’

Na drugi strani pa v koalicijski NSi pozdravljajo "neke vrste prisilo" glede 25-odstotne zastopanosti enega spola na kandidatni listi na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Ta kvota je po njihovem mnenju ta trenutek primerna. Predlagane rešitve omogočajo tudi večjo transparentnost volitev in zmanjšujejo možnost zlorab na voliščih, kot so na primer glasovalne skrinjice in uvedbe podpisa volivca na volilnem imeniku. V NSi menijo, da je predlog ustrezen in ga podpirajo, je povedal poslanec NSi Anton Kokalj.

DeSUS kritizira visoke ovire za nestrankarske liste

Najmanjša koalicijska poslanska skupina DeSUS, je novelo podprla kljub nekaterim slabostim predlaganih sprememb, kot je dejal njihov poslanec Vili Rezman. Ena izmed slabosti predloga novele je, da “smo se zopet izognili nezdružljivosti funkcij župana in poslanca, ki jo naša poslanska skupina podpira”, je povedal Rezman. Po njegovem mnenju tudi "ni najboljša rešitev podeseterjenje števila podpisov" za oblikovanje nestrankarske kandidatne liste.

Ženske kvote kot skrajno sredstvo

Jakob Presečnik je v imenu poslanske skupine SLS izrazil podporo predlaganim spremembam. Tako se jim med drugim zdi dobrodošla rešitev glede posebnega volišča v vsakem volilnem okraju za volivce, ki v tistem volilnem okraju nimajo stalnega prebivališča. Določilo za "povečanje participacije žensk v javnem življenju" podpirajo, čeprav takšno zakonsko urejanje za enakost spolov razumejo kot skrajno sredstvo. “Žal pa se je v zadnjih letih izkazalo, da je takšen način zagotavljanja enakosti spolov pravzaprav edini, ki je tudi učinkovit,” je ugotavljal Presečnik.

Tudi po mnenju poslanske skupine SNS so spremembe volilne zakonodaje potrebne. Spremembam ne bodo nasprotovali, čeprav imajo nekatere pomisleke. Tako so prepričani, da je poudarjanje t.i. ženskih kvot "kontraproduktivno, saj se s tem poudarja razlike". Vpeljava prehodnih določb, s katerim se za prve prihodnje državnozborske volitve vpeljuje nižji obvezen delež zastopanosti posameznega spola na listi, pa se jim zdi dvolična. Kot je poudaril Sašo Peče, samo postavljanje kvot ne pomeni, da bo v naslednjem mandatu v DZ več žensk.

LDS hoče več

Podporo zakonu - ob ustreznih dopolnilih - je v imenu poslanske skupine LDS pred glasovanjem napovedal tudi Slavko Gaber. V LDS sicer obžalujejo, ker koalicija ni zmogla moči za predlog sprememb, ki bi udejanjile osnovno zahtevo ustave iz leta 2000, namreč zahtevo, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov. Glede kvot pa so v LDS predlagali razmislek, ali ne bi že za volitve v letu 2008 postavili 30-odstotnega praga. Prav tako so predlagali da ne bi imeli za končni cilj 35-odstotnega deleža ženskega spola na listah, ampak bi ga postavili na 40 odstotkov. Predloga poslanci niso podprli.