Predlog rebalansa je predstavil minister za finance Andrej Bajuk.
Proračunski primanjkljaj za letos naj bi znašal 92,7 milijarde tolarjev, kar je za 19,4 milijarde tolarjev manj od primanjkljaja, predvidenega v sprejetem proračunu za leto 2005. Proračunski primanjkljaj naj bi po novem znašal 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Proračunski prihodki naj bi se z 1619,1 milijarde tolarjev zvišali za 44,1 milijarde na 1663,2 milijarde tolarjev, odhodki pa naj bi po novem znašali 1755,9 milijarde tolarjev, kar je za 24,7 milijarde tolarjev več od v letošnjem proračunu sprejetih 1731,2 milijarde tolarjev.
Prihodki bodo po Bajukovih pojasnilih višji predvsem zaradi višjega obsega davčnih prihodkov, ki bodo k proračunskim prihodkom prispevali dodatnih 15 do 17 milijard tolarjev. Poleg tega bodo predvidoma za 10,9 milijarde tolarjev višji prilivi sredstev iz evropskih skladov, višji od načrtovanih pa bodo tudi prihodki iz nedavčnih virov, predvsem iz naslova višjih dobičkov, ki so jih lani ustvarile družbe v večinski lasti države.
Predvideni višji odhodki letošnjega proračuna so po Bajukovih besedah posledica dejstva, da se program varčevanja v javni upravi (zmanjševanje zaposlovanja in varčevanje na področju plač) lani ni uresničil, zaradi česar so drugačna od predvidenih tudi letošnja izhodišča. Poleg tega v letošnjem proračunu ni predvidenih 19 milijard tolarjev za plače v šolstvu, 29 milijard obveznosti do Slovenskih železnic, pa tudi zaveze za tri milijarde državne pomoči Revozu, saj je bilo za pomoči predvidena le milijarda tolarjev.
Nenazadnje je k zvišanju odhodkov prispevala tudi odločba ustavnega sodišča, po kateri mora davčna uprava vrniti sredstva iz naslova previsokih zamudnih obrasti, kar po prvih izračunih davčne uprave znaša 18 milijard tolarjev. Vračilo bo po Bajukovih besedah zaradi zapletenih postopkov sicer trajalo dve do tri leta, vendar pa bo treba v finančnem načrtu davčne uprave letos za te namene zagotoviti vsaj pet milijard tolarjev sredstev.
Finančno ministrstvo bo prevzelo 45 milijard dolga
Kot je glede konkretnih ukrepov svojega resorja še dejal Bajuk, bo finančno ministrstvo med drugim prevzelo 45-milijardni dolg, ki sta ga ustvarila zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem ko bo upravljanje z dolgovi prešlo na zakladnico ministrstva za finance, bo ministrstvo letno privarčevalo 3,5 milijarde tolarjev, je dejal Bajuk. Kot je dodal, bi kazalo že v prihodnjem letu tudi upravljanje z dolgovi drugih proračunskih uporabnikov (tudi posrednih) centralizirati, saj je to ceneje za proračunske uporabnike.
Poleg tega se ministrstvo z Banko Slovenije že dogovarja, da bi zaradi visokih obresti predčasno poplačali dolgove, nastale zaradi sanacije bank, s čimer se centralna banka načeloma strinja. Sredstva za poplačilo teh dolgov so na voljo na posebnem računu v tujini, v skladu z zakonom o privatizaciji Nove Ljubljanske banke pa se lahko porabijo le za te namene. S tem bi ministrstvo letno privarčevalo 2,5 milijarde tolarjev.
