Tri mesece so dokaze kaznivih dejanj zbirali kriminalisti in ovadili četverico vodilnih: nekdanjega generalnega direktorja Primoža Rodeta, ki je zaradi afere odstopil, njegovega pomočnika Janeza Zajca, takratnega tehničnega direktorja Slavka Marolta in nekdanjega svetovalca strokovnega direktorja Gregorja Cerkvenika.
Šest mesecev so nato dosjeje proučevali tožilci. Sodišče pa je primer ustavilo, češ da tožilec Borut Markošek v opisu ni navedel vseh zahtevanih elementov kaznivega dejanja. "Predvsem v delu, ki osumljencu Rodetu očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, je senat ocenil, da dejanje, kot ga je opisal državni tožilec, ni kaznivo dejanje oziroma iz opisa ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Prav tako ne navaja konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja utemeljeni sum. Poleg tega pa so nekatere trditve tožilca pavšalne, kot je na primer višina premoženja, pri kateri ni jasno, kako je tožilec prišel do nje," je razložila Maša Kociper iz okrožnega sodišča v Ljubljani.
Je torej tožilcu, za katerega na tožilstvu trdijo, da je eden najboljših, specializiran za gospodarski kriminal, moč očitati malomarnost? "Ne le, da zanikam te očitke, zdijo se mi nekorektni in škodijo delu tožilstvu. Tožilec bi naredil napako, če takega pomembnega in zapletenega primera ne bi dal v preiskavo in s tem ne bi dopustil presoje sodišča," je povedal Franc Mazi iz generalnega državnega tožilstva.
Da je za izgubljeno prvo bitko krivo prav sodišče, ki zahteva dokaze, ki bi jih dala šele preiskava, se strinja tudi prvi mož protikorupcijske komsiije. Policiji, tožilstvu in sodstvu bo predlagal temeljito analizo. "Mora se ugotoviti, ali so bili vsi postopki izvedeni zakonito, korektno in pravilno ter potem ukrepati v primeru, če se ugotovi nepravilnosti," predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Sodna praksa, tako meni Kos, je ubrala pot, ki pelje vedno dlje od razvitih pravnih držav. "Če pa ob takšnih svinjarijah, kot je to nekoč imenovala Zdenka Cerar, ne pride do sodnega epiloga, potem to pušča zelo slab priokus v ustih ne samo davkoplačevalcev, ampak tudi nas vseh, ki se s tem ukvarjamo," meni Kos.
Tožilstvo že piše obsežno pritožbo. "O tem, ali preiskava bo ali ne, bomo lahko govorili šele, ko bo drugostopenjsko, Višje sodišče odločilo o naši pritožbi," je pojasnil Mazi.
Kos še ugotavlja, da so standardi dokazljivosti v Sloveniji očitno previsoki. "Za kazniva dejanja, za katera bi bil recimo osumljenec v Nemčiji obsojen kot keks, bo pri nas oproščen, obrazložitev pa se bo glasila, da ni bilo dovolj dokazov. To pa pomeni, da naši sodniki še vedno živijo v nekem svojem svetu, ki ne prenese soočenja z realnostjo," je bil kritičen Kos.
Za večjo kakovost in učinkovitost dela se je tožilstvo že povezalo s protikorupcijsko komisijo, sodstvo pa - kot neodvisen in nezmotljiv organ - z ekipo Draga Kosa sploh noče sodelovati.
Od decembra 2002 pa še vedno nič novega
38 operacijskih miz, vrednih milijardo 152 milijonov tolarjev, so v Kliničnem centru brez javnega razpisa kupili decembra 2002. Že nekaj mesecev kasneje pa so se pojavili očitki, da je nakup sporen. Argument tedanjega vodstva je bil, da so mize, glede na razmere, kupili ugodno, da so jih nujno potrebovali in da jih glede na kakovost niso preplačali. Takšno stališče je pred več kot letom dni zagovarjal celo strokovni direktor Zoran Arnež. "Kar se tega tiče, v strokovnem svetu ni bilo nikakršnega nasprotovanja od kogarkoli, čeprav se to zgodi le redkokdaj," je pojasnil Arnež.
Na drugi strani sta ministrstvo za zdravje in komisija, ki so jo ustanovili lani, da zadevo pregleda, Kliničnemu centru očitala ravno nasprotno. "To seveda pomeni, da ni bilo ne potrebe ne smotra, da bi se vse mize menjale naenkrat. Tukaj je bilo veliko časa za načrtovanje in prav tako veliko časa za neko postopno sukcesivno menjavo miz," je zatrdil predsednik komisije za upravni nadzor v KC Miroslav Končina.
Potem se je prvi spreobrnil strokovni direktor, ki je sam podal ovadbe proti sodelavcem. Odstopil je generalni direktor Primož Rode, za njim še predsednik sveta bolnišnice Mirko Bandelj. Zamenjali so tehničnega direktorja Marolta in tudi pomočnika generalnega direktorja Zajca, ki pa je edini od vpletenih, ki želi o zadevi karkoli povedati. "Prej me je čudilo tisto, da je kljub tem argumentom in pisnim dokazom predlog za preiskavo podal ravno tožilec, zato sem prepričan, da gre izključno za politični proces s kadrovskimi čistkami ministra Kebra," je bil oster Zajc.
"Še zmeraj ostajam trdno pri svojem mnenju, da je postopek nabave operacijskih miz v Kliničnem centru strokovno in poslovno zelo škodljiva odločitev," pa je vrnil žogo minister za zdravje Dušan Keber.
V Kliničnem centru o tem, kaj je z mizami, zaradi dopusta direktorja nismo mogli zvedeti ničesar. Se je pa po letu dni izkazalo, da vse stare mize le niso bile za odpis, saj so z odpada, kot so sprva imenovali zamenjane mize, je povedal primarij Zajc, uspeli sestaviti kar 11 novih, ki jih brez težav uporabljajo po različnih klinikah.
