Za avto delamo pol manj časa kot pred 35 leti, za kavo le še tretjino

Slovenija je ob osamosvojitvi štela 1.999.945 prebivalcev, v začetku leta 2025 pa že 2.130.850, kar predstavlja skoraj sedemodstotno rast.

Vendar pa rast prebivalstva ni posledica več rojstev. Leta 2024 se je po začasnih podatkih rodilo le 16.819 otrok, kar je bilo najmanj v zgodovini spremljanja podatkov. Ob osamosvojitvi se je rodilo 21.583 otrok, leta 1955 pa celo več kot 32.000.

Prvič v nekaj več kot 100-letni zgodovini spremljanja števila rojstev so matere v Sloveniji manj kot 17.000 otrok rodile leta 2023. V zadnjih 70 letih je bilo največ rojenih leta 1955, in sicer 32.096 oz. skoraj dvakrat toliko kot leta 2025.

Po drugi strani pa je večje tudi število umrlih. Lani je umrlo 21.163 prebivalcev, medtem ko jih je bilo leta 1991 nekaj več kot 19.300.

Posebnost zadnjih let je tudi sprememba razmerja med spoloma. Leta 2019 je imela Slovenija prvič več moških kot žensk. Danes moški predstavljajo 50,3 odstotka prebivalstva.

Glavni razlog za to je priseljevanje. V Sloveniji živi skoraj 215.000 tujih državljanov oziroma desetina vseh prebivalcev. Med njimi jih največ prihaja iz Bosne in Hercegovine (45 odstotkov), sledijo državljani Kosova (14 odstotkov) in Srbije (devet odstotkov).

Več moških kot žensk imajo med članicami EU le še Luksemburg, Švedska in Malta.

Pričakovana življenjska doba se je v zadnjih desetletjih močno podaljšala. Deček, rojen leta 2024, lahko pričakuje, da bo dosegel starost 79,5 leta, deklica pa 84,7 leta.

To pomeni, da današnji novorojenčki v povprečju živijo več kot 13 let dlje kot generacije, rojene v začetku 60. let prejšnjega stoletja - dečki v povprečju 13,4 leta dlje, deklice pa 12,8 leta dlje.

Posledično se prebivalstvo hitro stara. Na višanje povprečne starosti prebivalstva Slovenije namreč vpliva daljše življenje in manjše število otrok.

Povprečna starost prebivalcev znaša že 44,4 leta, indeks staranja pa je v številnih regijah dosegel rekordne vrednosti. V Pomurju je na primer na vsakih 100 otrok že več kot 230 starejših od 65 let, najnžjo vrednost pa dosegajo na jugozahodu Slovenije, kjer je na vsakih 100 otrok skoraj 150 oseb starejših od 65 let.

Z rastjo življenjske dobe rastejo tudi izdatki za socialno zaščito. Ti od sredine 90. let skoraj neprekinjeno naraščajo in danes predstavljajo okoli 23 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Največ sredstev država nameni starostnikom. Leta 2023 je za področje starosti namenila 5,8 milijarde evrov oz. skoraj 40 odstotkov vseh socialnih prejemkov. Za zdravstvo in bolezni je namenila dodatnih 5,4 milijarde evrov.

Sledili so izdatki za področje družina in otroci, ki so obsegali 1,1 milijarde evrov, ter izdatki za področji invalidnost in smrt hranitelja družine. Preostalih 5,9 odstotka je bilo skupno namenjenih področjem, ki zajemajo druge oblike socialne izključenosti, brezposelnost in nastanitev oz. subvencioniranje najemnin.

Za dolgotrajno oskrbo je bilo leta 2023 namenjenih 955 milijonov evrov oz. 1,5 odstotka BDP, storitve pa je koristilo več kot 76.800 ljudi. Med njimi jih je največ, približno 29.500 oseb ali 38,4 odstotka, omenjene storitve koristilo na domu, približno 22.900 ljudi ali 29,8 odstotka pa jih je dobilo v institucijah.

Preostalih približno 23.600 oseb ali 30,8 odstotka je dobivalo le denarne dodatke za plačilo različnih storitev dolgotrajne oskrbe.

Ena največjih družbenih sprememb po osamosvojitvi je rast izobrazbene ravni. Višja izobrazbena raven prebivalstva namreč po navedbah urada vpliva na zaposlitvene možnosti posameznikov, produktivnost gospodarstva in splošen razvoj družbe kot celote.

Leta 1991 je imela nekaj manj kot polovica prebivalcev največ osnovnošolsko izobrazbo. Danes je takšnih le še dobra petina oz. 21,4 odstotka.

Še bolj izrazit je porast visoko izobraženih. Ob osamosvojitvi je višjo ali visoko izobrazbo imelo 10,6 odstotka prebivalcev, danes pa terciarno izobrazbo dosega že 26,6 odstotka ljudi.

V srednješolsko izobraževanje je danes vključenih skoraj 89 odstotkov mladih, dokončanje srednje šole pa je postalo skoraj samoumevno.

Življenjski standard se je v 35 letih občutno izboljšal. Leta 1991 je povprečna neto plača namreč znašala 43 evrov, kar ob upoštevanju revalorizacije ustreza približno 884 evrom današnje vrednosti. Danes povprečna neto plača znaša okoli 1600 evrov neto, kolikor so znašale konec leta 2025.

V času od osamosvojitve smo v Sloveniji zamenjali tri valute, tudi zato je primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih 35 letih skoraj nemogoča.

Lahko pa ugotovimo, da so cene od leta 1991 do danes naraščale počasneje kot plače.

Za kilogram kave mora tako zaposleni danes delati približno trikrat manj časa kot pred 35 leti, za kilogram sladkorja štirikrat manj, za nakup avtomobila Renault Clio pa približno polovico manj časa.

Za kilogram kruha so medtem leta 1991 delali v povprečju 27 minut, danes pa denimo 24 minut.

Podatki kažejo, da Slovenija občuti podnebne spremembe izraziteje od svetovnega povprečja. Od leta 1991 se je povprečna temperatura zraka zvišala za približno 2,1 stopinje Celzija, kar je skoraj trikrat več od globalnega povprečja v istem obdobju.

Najtoplejše leto v zgodovini meritev je bilo leto 2024. Povprečna temperatura je dosegla 11,3 stopinje Celzija, absolutni rekord pa ostaja 40,8 stopinje, izmerjen avgusta 2013 v Cerkljah ob Krki.

Rekordno topla so bila tudi leta 2014, 2019, 2022 in 2023, leto 2024 pa ostaja najtoplejše leto v Sloveniji v zadnjih več kot 70 letih.

Glede morebitnih temperaturnih rekordov v letošnjem letu pa so opozorili, da je bila prva polovica leta izrazito toplejša od dolgoletnega povprečja, hkrati pa glede na zadnja leta ni izstopala.

Čeprav so se skupni slovenski izpusti toplogrednih plinov od osamosvojitve zmanjšali v vseh sektorjih, pa promet ostaja izjema. Izpusti iz prometa so se namreč v 35 letih več kot podvojili.

Leta 1991 je promet ustvaril 15 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, danes pa že 37 odstotkov.

Od leta 2014 je promet največji vir toplogrednih plinov v Sloveniji, prehitel pa je energetiko, ki je bila ob osamosvojitvi največji onesnaževalec.

Industrija in energetika sta medtem zaradi tehnoloških posodobitev in opuščanja premoga svoje izpuste občutno zmanjšali.