Za čistejšo Sočo in Idrijco

Občine Tolmin, Kobarid, Bovec, Idrija, Cerkno in Kanal ob Soči so se že pred leti odločile, da bodo sodelovale pri izgradnji vodovodnih sistemov in kanalizacijske mreže s čistilnimi napravami. Tako je nastal projekt Varovanje povodja reke Soče - oskrba s pitno vodo ter odvodnjavanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki predvideva za 23,5 milijarde tolarjev naložb. Študijo za projekt so danes predstavili v Tolminu, kjer so odprli tudi prenovljeno čistilno napravo.

Končni cilj projekta je ureditev ustrezne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar je osnova za nadaljnji razvoj območja šestih občin. Vodni viri zaenkrat niso najbolj ustrezni, saj so kraškega izvora, medtem ko se težava z ustreznimi kanalizacijskimi sistemi in čistilnimi napravami pojavljajo predvsem v manjših naseljih, je glavna izsledka študije, ki jo je pripravila novogoriška družba Projekt, je za izpostavil direktor Komunale Tolmin Berti Rutar.

Po njegovih besedah bi te težave lahko rešili z izgradnjo novih vodnih zajetij oz. ureditvijo dezinfekcije ter novimi čistilnimi napravami, ki bi jih samo v tolminski občini potrebovali več kot 10. Danes predstavljena študija ob popisu obstoječega stanja namreč nakazuje tudi rešitve, a je izvedba teh odvisna predvsem od občin, je še poudaril Rutar.

Med prednostnimi nalogami projekta je predvideno tudi celovito urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in oskrba prebivalcev s pitno vodo v porečju Idrijce. Gre za okoli pet milijard tolarjev vreden projekt, za katerega bi del sredstev lahko dobili tudi iz evropskih strukturnih skladov, je povedal eden izmed avtorjev študije Pavle Lavrenčič.

V okviru projekta bi tako posodobili in povečali zmogljivosti idrijske in cerkljanske čistilne naprave, zgradili povezovalno kanalizacijo in uredili 13,5 kilometrov vodovoda Idrijska Bela - Idrija - Spodnja Idrija. Ob tem bi na Tolminskem vodno zajetje Zadlaščica posodobili s čistilno napravo za pitno vodo ter malo hidrocentralo zmogljivosti med 50 in 70 kW za pridobivanje električne energije.

Celotna vrednost zaenkrat predvidenih naložb v okviru projekta Varovanje povodja reke Soče - oskrba s pitno vodo ter odvodnjavanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki predvideva tudi skupno ravnanje z odpadki, znaša 23,5 milijarde tolarjev, pridobili pa naj bi jih iz evropskih skladov, občinskih proračunov, takse odpadnih voda ter razpisov ministrstva za okolje in prostor, je še povedal Lavrenčič.

V Tolminu so danes odprli tudi prenovljeno čistilno napravo. Z obnovljeno upravno stavbo, vhodnim črpališčem, novim zadrževalnim bazenom deževnih vod in UV dezinfekcijo ob izpustu, bodo kopalne vode v Soči čistejše, manjša bo poraba energije v čistilni napravi, to pa bo mogoče tudi daljinsko upravljati, je prvo večjo investicijo v 20-ih letih delovanja čistilne naprave predstavil Rutar.

Potrebnih 224 milijonov tolarjev sredstev so zagotovili iz razvojnega programa Soča, občinskega proračuna in takse odpadnih voda, je pojasnil. To je šele prva faza obnove čistilne naprave v Tolminu. Za ureditev ustreznejše obdelave blata bi potrebovali 120 milijonov tolarjev, ki pa še niso zagotovljeni, je dodal Rutar.

Tudi v Suhi krajini pripravljajo projekt

Župani sedmih občin Suhe krajine so v Žužemberku z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom podpisali dogovor o sodelovanju pri pripravi projekta vodooskrbe območja. Direktor občinske uprave v Žužemberku Vlado Kostevc je povedal, da je vodooskrba Suhe krajine zelo pereč problem, saj je samo v žužemberški občini, kjer so danes odprli tudi čistilno napravo - celotna naložba je veljala 350 milijonov tolarjev -, še vedno 900 prebivalcev brez oskrbe z vodo.

Kot je pojasnil Kostevc, današnji dogovor predvideva pripravo študij oz. projektnih nalog z namenom pridobitve finančnih sredstev iz kohezijskih in strukturnih skladov EU za obdobje 2007 - 2013. Projektne naloge bodo natančneje opredelile območje urejanja vodooskrbe, in sicer tako oskrbovanje naselij, ki nimajo organizirane vodooskrbe, ter sanacijo virov pitne vode oz. izboljšava cevovodov zaradi zmanjšanja izgub.

Ocenjuje, da bodo prve projekte s katerimi bodo prebivalci tega območja končno prišli do dobre pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja, pripravili že v letu 2007. V nekaj prihodnjih letih naj bi tako iz pip na Ajdovški planoti ter drugod pritekli prvi litri vode.

Konkretni dogovori občin Suhe krajine in države glede rešitve problema vodooskrbe so stekli maja letos, ko je vlada obiskala regijo. Na državni ravni sta bila sprejeta operativni program oskrbe s pitno vodo ter operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V novi evropski finančni perspektivi je Sloveniji za oskrbo s pitno vodo namenjenih 90 milijonov evrov, del investicijskih projektov pa bo izveden tudi na področju vodooskrbe na območju Suhe krajine.

Vseh sedem občin Suhe krajine (Dolenjske Toplice, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Kočevje, Mirna Peč, Trebnje in Žužemberk) so se obvezale, da bodo po pripravljeni projektni nalogi, vsaka nosila svoje stroške. Delitev stroškov se bo izvedlo po posebnem ključu, ki ga bodo opredelili s pogodbo.