'Za dobre odnose rabimo čas, ki ga nimamo, ker ga zapravljamo pred zasloni'

"Človek sam ne more preživeti. Že v preteklosti ni mogel preživeti in tudi danes ne more," je poudaril antropolog Dan Podjed in izpostavil pomembnost skupnosti in medsebojne pomoči, ki smo jo v skupnostih deležni. Pravi, da smo zaradi našega načina življenja sicer nekoliko bolj nagnjeni k individualizmu, saj veliko več časa preživimo na spletnih omrežjih in med štirimi stenami ter da so nas omrežja s konceptom prijateljstva prevarala in še bolj razdelila. 

Koncept "prijatelja", kakršnega je uvedel Facebook, pod ta termin imenuje vse, s katerimi smo na omrežju povezani. "To je zloraba koncepta. Prijateljev ne moremo imeti 3600, pač pa pet, šest pravih, ki jim res zaupamo in nam bodo kadarkoli priskočili na pomoč," razlaga Podjed in poudarja, da imamo pravih prijateljev res malo.

V digitalno prihodnost smo vstopili z idejo, da imamo lahko 3000 prijateljev, vendar večine "prijateljev" na omrežjih ne poznamo dobro ali pa jih celo sploh ne poznamo. Raziskave kažejo tudi, da imamo danes prav zaradi občutka, da imamo na tisoče prijateljev, dejansko manj prijateljev, pravi. "Imamo sicer veliko šibkih, a zelo malo krepkih vezi. In čvrste vezi so tiste, ki družbo držijo skupaj. Za takšne vezi pa si moramo vzeti čas, ki dejansko nimamo, ker ga zapravljamo pred ekrani."

Prav zato misli, da bi se morali odklopiti od zaslonov, pa vendar ne tako, da družbena omrežja povsem zbrišemo. "To bi bilo res nesmiselno, ukiniti svoj digitalni obstoj, saj imajo omrežja tudi ogromno prednosti," je prepričan. Predlaga torej, da uporabo enostavno omejimo. 

'Ne moremo se več posvetiti drugemu, ker nas ves čas tako mika vsebina na omrežjih'

Čeprav je Podjed velik navdušenec nad tehnologijo, je v zadnjih letih začel opažati, da ga te tehnologije pravzaprav obremenjujejo. "Niso več tehnologije moje orodje, ampak jaz postajam orodje tehnologij," pravi.

Največja težava je, da se ne znamo odklopiti. Takoj, ko zaslišimo zvok potisnega sporočila, nas zanima, kaj se dogaja. Zato se ne moremo zbrati. Tudi raziskave kažejo, da naše sposobnosti reševanja problemov padejo v hipu, ko dobimo potisno sporočilo, pravi in poudarja, da je dovolj že samo to, da imamo telefon ob sebi. "Saj poznate tisti občutek, ko ste s prijateljem na kavi in imate telefon na mizi. Ves čas pogledujete proti njemu in razmišljate: kaj pa če se je kaj zgodilo na drugi strani zaslona?" razlaga situacijo, s katero se lahko poistoveti skoraj vsak lastnik pametnega telefona.

"Nekateri gredo, da ne bi bili nevljudni, celo na stranišče in tam preverijo, kaj novega se je zgodilo na omrežjih. In to je to, kar me skrbi. Da se ne moremo več posvetiti drugemu, prijatelju, partnerju, ker nas ves čas tako mika vsebina na omrežjih," je povedal.

Kako lahko omejimo svoj čas za zaslonom?

Podjed je, da lahko svojo pozornost brez motenj usmeri na drugo osebo ali pa na delo, našel kar nekaj rešitev. Med drugim ima na računalniku program Cold Turkey, ki iz računalnika naredi "pisalni stroj". "Tako v nekem časovnem obdobju, ki si ga sam določim, ne morem več brskati po internetu," pravi in pojasnjuje, da lahko računalnik resnično uporablja zgolj za pisanje.

V Chromu, njegovem privzetem brskalniku, bomo našli še vtičnik News Feed Eradicator, ki onemogoča prikazovanje t. i. "newsfeeda". "Da ne vidim tega nenehnega toka informacij na Facebooku, ki je najbolj zasvoljiva funkcija te aplikacije. Gre za naključno izbrane informacije o tem, kaj drugi počnejo. Beremo neke objave, ki jim nikoli ne pridemo do konca," pravi. Z gledanjem takšnih vsebin tudi na drugih omrežjih, kot so Instagram, TikTok ali Snapchat porabimo ure in ure. 

Tudi na telefonu uporablja več aplikacij. Ena od njih je Minimalist Phone, ki telefon naredi bolj dolgočasen. "Na zaslonu nimam ikon, ne prikazujejo se mi potisna sporočila. Imam črno ozadje in bele črke, res dolgočasno. Zakaj? Ker so tudi te ikone narejene tako, da bi bile čim bolj privlačne. Da jih z zaslona jemljemo kot bombončke," pravi. Prav tako uporablja aplikacijo Block Site, ki začasno onemogoča dostop do nekaterih aplikacij.

Še en način, kako se lahko nekoliko odmaknemo od svojih naprav je, da si stvari beležimo v fizične beležke in ne na mobilne naprave. 

'Otroci so digitalni staroselci, o tehnologiji pogosto vedo več kot odrasli'

Rešitve je našel tudi za otroke. Na računalnike svojih treh sinov (8, 11 in 15 let) sta z ženo namestila program Qustodio, s pomočjo katerega sta spremljala, koliko časa preživijo za zasloni. "Ker sva ugotovila, da preveč gledajo v računalnik, se je ta po uri in pol ugasnil," je pojasnil. A kot pravi, so otroci včasih veliko bolj digitalno pismeni kot odrasli. "Čez nekaj časa so jih dobesedno 'shekali'," je povedal v smehu. Računalnike, ki sta jih kupila za namen šole v času pandemije, sta tako pospravila. "Čez nekaj časa sem jih vprašal, če jim kaj manjka, pa so rekli, da ne," je delil izkušnjo. "Starši smo tisti, ki moramo dozirati količino informacij, ki pride do otrok in izbirati tudi vsebine, ki jih bodo gledali," je dodal. 

Prepričan je, da otroci ti teme zelo dobro razumejo. "Če jim pojasnimo, da gre za nek poslovni model, bodo to razumeli," je odločen. Predstavil je model priljubljene igre Fortnite, kjer je igralcem najprej ponujena brezplačna različica, s časoma pa, če želiš v igri napredovati, postane plačljiva. Igro sicer lahko brezplačno igrajo še naprej, toda bodo pri tem brez plačljivih dodatkov neuspešni. "To je kot da bi dobili prvo dozo heroina brezplačno, potem pa bi postajal vse dražji," meni Podjed. 

Otrokom se lahko pojasni tudi, da je model krivičen, saj si bodo tisti iz premožnejših družin lahko privoščili več dodatkov. Tudi igralci, ki prihajajo iz držav z višjimi standardi, na primer s Finske, si bodo lažje kupili več dodatkov kot tisti, ki prihajajo iz držav tretjega sveta. "Mislim, da se je o teh stvareh z otroki treba predvsem pogovarjati. In to ne s pozicije nekoga, ki ve vse, ampak s pozicije enakovrednega partnerja v dialogu," pravi in dodaja, da so otroci digitalni staroselci, ki o tehnologijah pogosto vedo več kot odrasli.

Tudi anketa, ki so jo med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci letos izvedli na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, je pokazala, da je vpliv spleta na mlade velik. Hkrati je raziskava pokazala, da so dekleta bolj prezasedena z internetom, se bolj primerjajo z drugimi na internetu in jih negativne izkušnje bolj prizadenejo.

Čas za digitalno detoksifikacijo?

Podjed je predstavil še primer s poletnih taborov, kjer vzgojitelji otrokom omejijo dostop do telefonov. Pogosto so ti na voljo zgolj za klice, da bi se otroci v prostem času med sabo družili, ne pa "viseli na napravah". Veliko težavo je to predstavljalo za uporabnike aplikacije Snapchat, ki beleži dnevne interakcije med uporabniki. Na vsakih 24 ur, ko uporabnika izmenjata fotografiji, dobita točko oz. "ogenjček", kot mu pravijo otroci. Nekateri otroci in najstniki so imeli tudi po 600 točk, kar pomeni, da so sliko poslali vsak dan, 600 dni zapored. 

Podjed pravi, da se uvaja tudi vse več taborov za digitalno detoksifikacijo, kamor pridejo na primer najstniki, ki na telefonih in drugih napravah preživijo res veliko časa. Na tovrstnih letovanjih jim naprave vzamejo. "Pogosto s sabo prinesejo celo dve ali tri naprave, pa jih skrijejo v kovček. A strokovnjaki poznajo tudi te trike in vzamejo vse naprave," razlaga. Prve dva ali tri dni otroci oziroma mladi gledajo v tla, se ne pogovarjajo in imajo težave. "Gredo čez odvisniško krizo," pravi Podjed. Četrti dan pa se začnejo družiti in postanejo skupnost. "Ugotovijo, da se imajo lahko dobro tudi brez tehnologije," pravi. 

O odvisnosti od naprav smo sicer že večkrat poročali, Podjed pa je spomnil, da so aplikacije ustvarjene tako, da nenehno pošiljajo impulze, ki zvišujejo raven nekaterih nevrotransmitorjev, na primer dopaminov. "Ko prejmemo obvestilo smo tako veseli in vznemirjeni, prav zato se tolikokrat na dan obrnemo k telefonu," dodaja. V povprečju naj bi se človek telefona dotaknil kar 2617-krat na dan. 

'Dolgčas ne pomeni slab čas, dolgčas pomeni kreativen čas'

Prvi odziv, predvsem mladih, ko ostanejo brez telefonov je, da jim bo dolgčas. Vlada prepričanje, da je dolgčas nekaj slabega, da se mu moremo izogniti. A Podjed poudarja prav to, kako pomembno je, da nismo ves čas v nekem opravilu in da si dovolimo, da nam je dolgčas. "Dolgčas moramo gojiti, saj v dolgčasu nastanejo najbolj kreativne stvari," je še prepričan. 

To lahko opazimo že pri otrocih. Ko nehajo igrati video igre in se zberejo na igrišču, sprva morda najprej malo postopajo, nato pa se razvijeta domišljija in igra. "Začnejo početi nekaj res zanimivega, kreativnega," razlaga. Podjed tudi načrtno goji dolgčas, saj v njem uživa. "Enostavno smo predozirani z informacijami, dolgčas je tisto, kar moramo spet vzpostaviti. Dolgčas ne pomeni slab čas, dolgčas pomeni kreativen čas in to nam morajo dovoliti tudi tehnologije," je povedal. 

'Raziskava kaže, da nas osrečujejo dobra razmerja z bližnjimi'

Ko imamo čas zase, lahko gradimo tudi na svoji čuječnosti. Smo torej sposobni prepoznavati svoje občutke in živeti v trenutku. Se posvečati tudi drugim osebam, kot je že omenil Podjed. "Mislim, da ko se posvečaš drugemu, narediš največ za sebe. Tako gradiš odnose, ki pa so najbolj pomembni za srečo in zadovoljstvo," še pravi in dodaja, da na to kažejo tudi rezultati več kot 80 let dolge raziskave Univerze Harvard. "Na začetku so raziskovali 700 ljudi, zdaj jih je le še okoli 15 živih," razlaga sogovornik. 

Udeležence so ves čas spraševali, zakaj so srečni, zakaj so zadovoljni, kaj osmisli njihovo življenje. "Odgovor pa je po 80 letih praktično samo en: zaradi razmerij z bližnjimi," je dodal. Po njegovem mnenju je kakovosten čas tisti, ko smo odklopljeni od tehnologij in priklopljeni na prijatelje. "Jaz si vse bolj želim imeti mir in biti z bližnjimi. Čedalje bolj razumeš, da je to bistvo. Ne gre za uspeh, število všečkov ali objav, gre za to, da z nekom, ki ti v življenju veliko pomeni, kakovostno preživljaš čas," je sklenil.