Višino premoženjske škode v t.i. mariborski finančni aferi je zaenkrat v celoti nemogoče določiti. Pri zlorabah posameznih prisilnih poravnav se zneski gibljejo med 50 in 100 milijonov tolarjev, v primerih korupcije pa med 50.000 in milijonom tolarjev, je na današnji novinarski konferenci povedal višji državni tožilec skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Boštjan Penko.
Ob tem je dodal, da je v omenjenem primeru 12 oseb utemeljeno osumljenih 23 kaznivih dejanj (hudodelskega združevanja, goljufije, zlorabe položaja in pravic...), od česar je ena oseba še vedno v priporu, ena pa v hišnem priporu.
Treba bo preiskati vsaj še 20 prisilnih poravnav
Penko je dejal, da je tožilstvo zaradi nevarnosti ponovitve dejanj, vplivanja na priče in uničenja dokazov zahtevalo pripor za več oseb, sodišče pa se je odločilo le za omenjena. Sprva so pridržali pet oseb, od česar so bili trije v priporu, eden v hišnem priporu, enega pa je sodišče spustilo. Kasneje je sodišče spustilo še dva osumljenca.
Penko je ob tem opozoril, da se krog osumljencev in kaznivih dejanj širi. Zbrana dokumentacija - te naj bi bilo za dve polni sobi - kaže, da bo treba preiskati vsaj še 20 postopkov prisilnih poravnav, ki so bili sproženi na mariborskem območju.
Preko fiktivnih pogodb prihajali do lastniških deležev v podjetjih
Tožilstvo je dokaze v predkazenskem postopku zbiralo poldrugo leto, pri čemer je ugotovilo, da so osumljenci med drugim na račun svojih podjetij dobivali različno premoženjsko korist, potem pa z medsebojnim podpisovanjem fiktivnih posojilnih pogodb prihajali do lastniških in upravljalskih deležev v podjetjih sostorilcev in od njih zahtevali prisilno poravnavo, s katero so ogoljufali številne upnike.
Pri tem naj bi po podatkih tožilstva sodelovali inšpektor republiškega inšpektorata za delo, uradna oseba davčnega organa iz Maribora, upravitelj prisilnih poravnav in direktor gospodarske družbe. Krog osumljencev pa naj bi se še širil.
