Islamske verske skupnosti se financirajo s članarinami in donacijami. Vendar, kot pravi mufti Osman Đogić, z njimi potrebnih 10 milijonov evrov ne bodo mogli zbrati. Mufti meni, da "obstaja verjetnost, da vsa potrebna sredstva dobimo v tujini. V tem primeru ne bi bilo logično, da finančno obremenjujemo vernike, če bi lahko denar dobili v tujini."
Na koga se bodo obrnili za pomoč?
Kot je potrdil Đogić, se je za pomoč že obrnil na ministrstva nekaterih muslimanskih držav. To so Saudska Arabija, Katar, Združeni Arabski Emirati, lahko pa tudi Turčija. Za zdaj so jim pripravljeni pomagati. Druga možnost pa so člani bosansko Hercegovske diaspore, ki živijo v Zahodnih evropskih državah, Kanadi, Ameriki, pa tudi v Avstraliji. »Kot kaže pa so nam pripravljeni pomagati tudi podjetniki, premožni ljudje in vsi drugi člani te islamske skupnosti. Pripravljeni so na maksimalne žrtve, samo da bi ta projekt uspel," pravi mufti.
Obstaja pa še ena težava, pravi mufti. Donatorji včasih v zameno za denar zahtevajo določene privilegije. Osman Đogić pravi, da jim ni v interesu, da bi trgovali na ta način, da jim nekdo pomaga, potem pa bi jim vladal, vsiljeval svojo ideologijo in svoj način razmišljanja. Zato se lahko zgodi, da pomoči iz tujine ne bo, pravi mufti.
Takrat bodo morali interes pokazati verniki sami. Je pa res, da je za donacije iz tujine veliko možnosti, tudi takšne, ki ne bodo vezane na ideologijo. Takšen primer je bil tudi v Zagrebu, ko je kar velik del denarja prispeval nek arabski princ, ki v Zagreb ni prišel nikoli in mu zadostuje hvaležnost vernikov, je še dodal mufti Osman Đogić.
