Slovenija

Za džamijo premalo politične volje

Ljubljana, 02. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek poudarja, da za gradnjo džamije v Ljubljani manjka politične volje, v ozadju pa so tudi predsodki do islamske skupnosti. Varuh pri reševanju problema pričakuje večjo podporo Mestne občine Ljubljana in vladnega urada za verske skupnosti.

Anketa med parlamentarnimi strankami pa je pokazala, da ombudsmanovo upanje na hitro reševanje težave muslimanske skupnosti, nima trdnejše osnove. Preseganje predsodkov pa je po njegovem mnenju mogoče samo z neprestanim opozarjanjem, da ti vodijo v netoleranco in sovražno nastrojenost do drugačnih.

V največji parlamentarni stranki LDS, ki ima tudi v ljubljanskem mestnem svetu največ svetnikov v koaliciji z ZLSD menijo, da je potrebno v predvolilnem času z nadaljevanjem razprave o gradnji islamskega centra počakati. V mestnem svetu so po burni razpravi sicer že sprejeli osnutek prostorsko-ureditvenega načrta, ki predvideva gradnjo mošeje ob južni ljubljanski obvoznici. Mestni svetnik liberalne demokracije Darko Štrajn je povedal, da je opozicija nastopila z nestrpnimi stališči, ter da ji pred lokalnimi volitvami ne želijo omogočiti, da bi si iz problema kovala dobiček. Štrajn še meni, da ne gre za pomanjkanje politične volje, ampak za politično preudarnost, problem pa bi lahko rešili v "doglednem času" oziroma enkrat v naslednjem letu.

Tudi v koalicijski ZLSD menijo, da se bodo ob tem vprašanju v prihodnosti nadaljevale ostre polemike. Mestna svetnica združene liste Angelca Murko Pleš je povedala, da načeloma soglaša z varuhovo oceno, saj se ob takšnih vprašanjih vedno organizira ozka skupina ljudi, ki zadevi nasprotuje ne glede na to, ali gre za džamijo, azilni dom ali pa zavetišče za pse. Murkova dodaja, da gre velikokrat tudi za slabo obveščenost občanov s strani odgovornih, posamične interese ali pa iracionalne strahove. Svetnica ZLSD sicer meni, da bodo kljub polemikam postopek v zvezi z gradnjo mošeje normalno zaključili.

SLS podpira vse vrednote, ki izhajajo iz ustave, zato podpirajo tudi gradnjo džamije. Ustava namreč določa ločitev verskih skupnosti od države, njihovo enakopravnost in svobodno delovanje ter svobodno izpovedovanje vere v javnem in zasebnem življenju. V primeru gradnje mošeje v Ljubljani bo SLS storila vse, da bo prišlo do rešitev, ki bodo povečale sožitje vseh meščanov in državljanov. V stranki še upajo, da izražanje verske pripadnosti in pravica verskih skupnosti do prostorov za verske dejavnosti v bodoče ne bosta več problem.

V DeSUS menijo, da je potrebno spoštovati kulturo in način življenja prebivalcev, ki jih je Slovenija sprejela že pred desetletji. Glede lokacije islamskega centra je mestni svetnik demokratične stranke upokojencev Janez Železnik povedal, da ji ne nasprotujejo, čeprav dopuščajo tudi možnost kakšne primernejše lokacije, saj je vprašanje, kako bi se džamija ob južni obvoznici vključevala v tamkajšnjo arhitekturo

Opozicija gradnji ne nasprotuje

Stranki SDS in NSi se ne zavzemata za gradnjo mošeje, vendar ji tudi ne nasprotujeta. Do tega imajo državljani tudi ustavno pravico, podpredsednik NSi Janez Drobnič pa dodaja, da je pobuda muslimanske skupnosti legitimna. So pa v Novi Sloveniji proti temu, da se zgradi "nekakšen kompleks, ki bi imel značaj muslimanskega centra ali kareja oziroma bi bil povezan s specifičnimi dejavnostmi in morda celo namenskimi stanovanjskimi objekti". To bi po Drobničevem mnenju pomenilo segregacijo populacije in v tej povezavi izvor medetničnih napetosti in konfliktov. V SDS spoštujejo ustavna določila o verski svobodi in če verniki nimajo ustreznih pogojev za njeno uresničevanje, se ta njihova pravica krši. "Za nas je sporna konkretna lokacija, če so prebivalci proti, in tudi velikost objekta (z minaretom), ki je predimenzioniran in bi kot tak izstopal oziroma bil neskladen z urbano (in kulturno) krajino," pravi predsednik sveta SDS in ljubljanski mestni svetnik Milan Zver. Sicer pa poudarja, da imata v MOL vse vzvode v rokah LDS in ZLSD, zato mnenje SDS ne more vplivati na dinamiko gradnje mošeje.

Najbolj "zanimivo" mnenje glede gradnje islamskega centra pa je prispeval predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki se kljub večkrat ponovljenemu vprašanju ni neposredno opredelil do tega vprašanja. Po njegovih besedah se namreč odgovor skriva v dejstvu, da bo slovenska vlada ravnala v skladu z mnenjem ZDA. "Gradnje džamije ne bo, dokler Američani ne bodo razčistili svojega odnosa do muslimanov," je povedal kandidat na jesenskih predsedniških volitvah. Tudi zato je po njegovih besedah mnenje nacionalne stranke nepomembno.

V SMS, ki sicer v ljubljanskem mestnem svetu nima svojih predstavnikov, ne nasprotujejo gradnji džamije v Ljubljani, saj ima vsaka verska skupnost pravico do svobodnega delovanja. V SMS še menijo, da bi morala biti mestna oblast muslimanski verski skupnosti bolj naklonjena.

Direktor vladnega urada za verske skupnosti Drago Čepar je povedal, da je gradnja džamije v Ljubljani predvsem v pristojnosti MOL. "Na državni ravni je zadeva jasna, ustava namreč določa svobodo delovanja verskih skupnosti," pravi Čepar, sicer tudi predstavnik SLS v ljubljanskem mestnem svetu. Zaplete pa se, ko pride do občinske ravni, vendar pa imajo po Čeparjevih besedah probleme tudi druge verske skupnosti. Predvsem v večjih mestih je namreč konkurenca za prostor velika, upravni postopki pa uporabniku niso najbolj prijazni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10