Za gnečo v naših zaporih kriv okrnjen proračunski žep

Po včerajšnjem opozorilu računskega sodišča pod vodstvom Igorja Šoltesa, da Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in pristojno ministrstvo za pravosodje v zadnjih šestih letih nista bila uspešna pri reševanju prostorske problematike zaporov, so danes predstavniki slednjih odgovorili, da se očitanega zavedajo, a da je krivda na strani nižanja sredstev iz proračuna oziroma tudi vpliva svetovne krize.

"Tako ministrstvo za pravosodje in javno upravo kot tudi Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij se zavedata problema prenapolnjenosti zaporov, do katerega je prišlo zaradi hitrega naraščanja števila zaprtih oseb, ki se je v zadnjih 15 letih podvojilo," pravijo. Po njihovem mnenju gre za sistemsko vprašanje, ki ga je mogoče reševati le ob sodelovanju različnih organov ter ob jasni vladni strategiji. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev je vlada, upoštevajoč priporočila Sveta Evrope, na prvo mesto postavila iskanje novih alternativ odvzema svobode. Možnosti alternativnih oblik zaporu in priporu so bile razširjene z delom v korist skupnosti, s hišnim in tudi tako imenovanim vikend zaporom. "Žal pa se te oblike, ki so roko na srce cenejše od zaporne kazni, še ne uporabljajo v pričakovanem obsegu v praksi," je dodal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič.

Glede na negotovost proračunskega financiranja je zelo težko načrtovati investicije, pravijo in priznavajo, da je imela Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij takšne težave tudi pri izgradnji dveh novih objektov na Dobu, saj so bila že odobrena sredstva večkrat znižana.

Kot še pravijo, je vsako leto približno 80 odstotkov takšnih, ki so obsojeni na zaporno kazen, nižjo od dveh let, tretjina od teh pa se na poziv sodišča odzove brez kakršnega koli odpora, zato naj ne bi bilo večjih varnostnih zadržkov za alternativno prestajanje kazni.

Sicer so zadovoljni, da je računsko sodišče v poročilu ugotovilo, da uprava ustrezno in v zadostni meri uporablja ukrepe za zmanjševanje prenapolnjenosti zaporov. "Zaprte osebe se redno premešča tako znotraj zavodov kot med zavodi, ob tem pa se izvajajo še številni drugi ukrepi, kot so skrb za večjo higieno, preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, preprečevanje konfliktov in tako dalje," pravijo pristojni.

Vsi večji zapori čezmerno zasedeni

Pristojni so danes postregli tudi s podatki o zasedenosti posameznih zaporov. V ljubljanskem zaporu, ki premore kapaciteto 135 zapornikov, trenutno kazen prestaja kar 201 oseba, v Mariboru, kjer je na voljo 146 postelj, se trenutno nahaja 185 oseb, na Dobu, kjer lahko uradno sprejmejo 420 oseb, kazen prestaja 450 zapornikov, v Kopru, kjer imajo prostora za 110 zapornikov, se trenutno nahaja 139 zaprtih, v Celju, kjer imajo 96 mest, pa je v tem trenutku zaprtih osem ljudi več od dovoljenega.

Šoltes: Grozijo lahko tudi tožbe

Včeraj je Šoltes opozoril, da je bilo v lanskem letu 1430 zapornikom na voljo le 1309 mest, zaradi česar so bili v posameznih zaporih primorani ukrepati po svoje. Ko so preverili, ali se v zavodih za prestajanje zapornih kazni držijo evropskih standardov in normativov, ki velevajo devet kvadratnih metrov na zapornika, so ugotovili, da ni vedno tako. "Spoznali smo, da je ponekod tudi do osem obsojencev v eni sobi," je pojasnil Šoltes in dodal, da se pogosto tudi ne upošteva ustreznega ločevanja prestopnikov glede na to, ali gre za povratnike ali ne. "Takšne razmere imajo lahko tudi posledice!" je prepričan, saj je treba pri ravnanju z obsojenimi upoštevati tudi evropsko konvencijo, v nasprotnem primeru smo izpostavljeni tožbam, ki bi obremenile državni proračun.