Na delo Evropskega parlamenta imamo lahko različne poglede, a naredili bi napako, če bi njegovo vlogo in pomen podcenjevali, pravi Dušan Semolič. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je ob tem poudaril, da odločitve tega parlamenta pomembno vplivajo tudi na zakonodajo držav članic, pa "če je nam to všeč ali ne".
Sindikati v Evropi zahtevajo nov družbeni dogovor, ki naj v ospredje postavlja interese ljudi in ne kapitala, in Evropski parlament ima lahko pri tem pomembno vlogo – "v dobrem in seveda tudi v slabem", je pojasnil Semolič.
Za evropsko sindikalno gibanje so volitve evropskih poslancev izjemno pomemben dogodek; svet in EU se soočata z gospodarsko in finančno krizo, zato je pomembno, kakšne poslance bomo volili v Evropski parlament in katera politična skupina bo imela premoč, je na novinarski konferenci poudaril izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec.
Trenutno stanje v Evropi, je dodal, ne obeta kakšnega velikega zasuka k bolj socialni Evropi, ki si jo v evropskem sindikalnem gibanju želijo. "Imamo Evropsko komisijo, ki jo vodi predsednik neoliberalnega političnega prepričanja. Večina vlad držav članic EU, katerih predsedniki sestavljajo Evropski svet, je konservativnih in te so v preteklih letih podpirale neoliberalno doktrino, ki je pripeljala v sedanjo krizo," je dejal Vrhovec.
Za prevlado kakšne druge stranke
Kot je dodal, ima v sedanjem parlamentu večino desno usmerjena ljudska stranka, katere del je podpiral t. i. Bolkensteinovo direktivo oz. direktivo o storitvah na notranjem trgu, ki je bila zavrnjena; podpiral je direktivo o delovnem času, ki je dovoljevala odstopanja od 48-urnega delovnega tedna ipd.
Pomembno je, da se "udeležimo volitev in v situaciji, ko so v tem trikotniku vodilne konservativne sile, poskušamo doseči vsaj pri Evropskem parlamentu nekakšno ravnotežje, da bo prevlado imela kakšna druga politična skupina, ne pa ljudska stranka," je še poudaril.
Med tistimi, pri katerih so njihove zahteve uživale veliko politično podporo, je omenil zelene, socialiste, podpiral jih je del liberalcev. Zahtevam je bil, je dodal, naklonjen tudi en del ljudske stranke, del pa je glasoval proti predlogom sindikatov.
''Slaba vest desnice''
Zoran Thaler je ocenil, da se mu zdi stališče sindikatov "logično in razumljivo". Sedanja kriza se ni zgodila slučajno in ni neka naravna nesreča, za katero ne bi bil nihče kriv; "in tu je ta slaba vest desnice, ki se danes praktično izogiba temu, da bi sploh kdo omenil, da je desnica", je menil nosilec liste SD za volitve v EP.
Kot je spomnil, je imela v EP zadnja dva mandata relativno večino konservativna opcija, ki je marsikdaj "konkretno prispevala k temu, da ni preprečila finančne krize". Desna mentaliteta je po besedah Thalerja močno prispevala k "napihovanju finančnega balona, ki je lani počil in pokopal pod sabo velik del realnega gospodarstva".
Ob tem je spomnil na težave podjetij, kot so Intereuropa, Luka Koper, Paloma in Steklarska nova, ki so v zadnjih štirih letih, ko so bile vse pod vodstvom prejšnje vladajoče opcije, imela neverjeten padec. To so problemi, ki jih rešuje sedanja vlada, zakuhala pa jih je prejšnja, je še dodal Thaler.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.