Jakob Zupan iz Rogaške Slatine se je pred 15 leti rodil brez kolka. Ko je bil star pet let, je bila njegova desna noga krajša za 11 centimetrov. Ker v slovenskem zdravstvu zanj ni bilo rešitve, nujno potrebne operacije čez lužo pa zdravstvena zavarovalnica ni krila, je pred desetimi leti moči združila vsa Slovenija in za fantka – danes najstnika – zbrala 230.000 evrov.
Tisti odločilni operaciji pa je sledilo zdravljenje, ki še vedno traja. In kako je Jakob danes? Lahko bi rekli, da tik pred ciljem, ravnokar je namreč zaključil s terapijami na lokomatu. Gre za robotsko napravo, ki se uporablja v medicinski rehabilitaciji in s pomočjo katere se Jakob uči hoditi. Njegovi nogi sta danes enako dolgi, fant pa skoraj povsem običajen najstnik. Mladenič, ki bo v ponedeljek postal dijak, je namreč prestal kar 13 operacij in kljub mladosti že zelo dobro ve, kaj pomenita vztrajnost in potrpežljivost.
Jakob je danes najstnik, ki z bratom dvojčkom največ časa preživi v garaži. "Zadnja tri poletja nisem bil veliko doma, ko pa sem bil, sem poskušal čim bolj izkoristiti ta čas. S prijatelji smo šli na kakšno pijačo ali sladoled," opisuje svoje vsakodnevne aktivnosti.
Jakoba in njegovo družino je javnost spoznala leta 2015, ko zavarovalnica ni odobrila plačila potrebne operacije v ZDA in je v eni od prvih obsežnih akcij denar zanj zbirala vsa Slovenija. "Ne morem brcati žoge in za njo tekati," je avgusta 2015 pripovedoval takrat petletni deček. Tudi po pripovedovanju mame, so bila leta prvih odhodov v ZDA zelo naporna. Do danes pa se je spremenilo ogromno. "Veliko dobrega, čeprav je prišlo vmes do nepričakovanih zapletov in dodatnih operacij , ampak nam je nekako uspelo," pravi Anita Krumpak Zupan.
Zadnji teden počitnic, preden bo Jakob postal dijak, se je družina vsak dan odpravila v Zagreb, kjer se na posebni – samoplačniški – terapiji uči hoditi. Za vsak obisk so odšteli 320 evrov. Jakob pravi, da ga terapije sicer precej izmučijo. "Delam na različnih napravah, ki jih tu v Sloveniji nimajo, ali pa so zanje dolge čakalne dobe."
Družino to stane okoli 1600 evrov tedensko. Termin v URI Soča pa so dobili šele avgusta 2026. A zanj je ključno, da je s terapijo pričel takoj in da je ta strnjena. Cilj je, da bo čez mesec ali dva povsem samostojno hodil. "Se mi zdi, pa tudi drugi rečejo, da dosti boljše hodim že zdaj," prve rezultate opaža že po treh tednih terapij.
Mama Anita je neskočno hvaležna za vse, ki družino še danes – tudi finančno – podpirajo. A želi si, da bi se nekoč zbudili v drugačno jutro. Kot pravi, bi morala država poskrbeti za pomoč otrokom, ki potrebujejo drage terapije, ne pa da se morajo družine, ki so že tako v stiski, javno izpostavljati in prositi za denar.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.