Za krepitev sodelovanja

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano se je v okviru uradnega obiska v Ljubljani sestal tudi s premierom Janezom Janšo in predsednikom DZ Francetom Cukjatijem. Govorili so predvsem o poglabljanju dvostranskega sodelovanja med državama in prioritetami slovenskega predsedovanja EU.

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta se Janša in Napolitano strinjala, da so sosedski odnosi dosegli visoko stopnjo sodelovanja in da poteka intenziven dialog na vseh ravneh. Ugotovila sta tudi, da so z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, območje evra ter nedavno tudi v schengensko območje "nastale nove možnosti za okrepitev sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in drugih področjih".

Posebno pozornost sta sogovornika namenila tudi skupnim interesom za dolgoročno stabilizacijo Zahodnega Balkana in potrdila, da je enotnost EU ključna za reševanje odprtih vprašanj v regiji, so še sporočili iz Janševega kabineta.

Vloga nacionalnih parlamentov

S predsednikom DZ pa se je Napolitano pogovarjal predvsem o poglabljanju medparlamentarnega sodelovanja in vlogi nacionalnih parlamentov po ratifikaciji nove Lizbonske pogodbe. Kot so sporočili iz Cukjatijevega kabineta, je italijanski predsednik Napolitano izrazil zadovoljstvo nad obiskom DZ, saj je bil sam "poslanec skoraj celo življenje" in tako pozna, kot je poudaril, neprecenljivo vlogo parlamenta.

Po Cukjatijevih besedah se bo sicer potreba po večjem sodelovanju parlamentov po ratifikaciji Lizbonske pogodbe še povečala. Ob tem je še izrazil pričakovanje, da bo Slovenija uspešno ratificirala Lizbonsko pogodbo 29. januarja 2008.

Türk in Napolitano o prihodnosti

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je prvi visoki gost slovenskega predsednika Danila Türka po njegovem prevzemu položaja.

Predsednika nista posebej govorila o vračanju umetnin, ki so bile iz slovenske Istre odnešene v Italijo leta 1940 in tudi še pozneje, sta pa s tem v zvezi poudarila, da se pogovori 'razvijajo v pozitivno smer in da se rešitve lahko pospešijo'.

Türk je na skupni novinarski konferenci na novinarsko vprašanje o vračanju umetnin opozoril predvsem na 'splošni kontekst' pogovorov z italijanskim kolegom, da je namreč "potrebno poiskati nove vsebine v sodelovanju". To po njegovih besedah pomeni tudi pospešeno reševanje "restitucij in drugih podobnih vprašanj", ki so na dnevnem redu že dolgo.

Slovenski predsednik je ob tem menil, da se sedanji pogovori razvijajo v pozitivno smer, da pa se rešitve lahko pospešijo. Napolitano pa je ob tem opozoril, da je to zadeva, s katero se ukvarjata obe vladi. Na osnovi podpisanega memoranduma bo ta vprašanja obravnavala posebna ministrska skupina, je dodal italijanski predsednik.

Zgodba o (ne)vračanju omenjenih umetnin Sloveniji ima sicer že dolgo zgodovino. Premier Janez Janša je v začetnem obdobju mandata, aprila leta 2005, v pogovoru s predstavniki koprske škofije ponovil stališče, da je slovenski interes, da se umetnine, ki so bile pred desetletji odnešene v Italijo, vrnejo v Slovenijo.

Septembra istega leta so italijanske oblasti v uradnem dokumentu ob razstavi restavriranih umetnin istrskih umetnin, ki jih je fašistična oblast odpeljala iz cerkva, muzejev in samostanov na slovenski Obali, v tržaškem muzeju Revoltella zapisale, da so te umetnine italijanska last. Berlusconijeva vlada jih je tedaj opredelila kot državno nerazpoložljivo lastnino.

Nove vsebine sodelovanja

Predsednika sta se strinjala, da morata Slovenija in Italija poiskati nove vsebine sodelovanja, ne samo reševati starih problemov. "Prihodnost nam ponuja najboljšo pot za odpravo bolečih spominov iz preteklosti," je izpostavil Türk.

Kot sta predsednika še povedala na skupni novinarski konferenci po srečanju na štiri oči, sta govorila predvsem o dvostranskih temah in sodelovanju v okviru Evropske unije. Napolitano je ob tem Sloveniji izrazil polno podporo Italije slovenskemu predsedovanju EU, še posebej pa je podprl slovenska prizadevanja za čimprejšnjo ratifikacijo Lizbonske pogodbe v celotni povezavi.

O "vprašanjih odnosov s tretjimi državami" nista govorila, je Türk pojasnil na novinarsko vprašanje, ali sta se dotaknila tudi uvedbe hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone za države EU. Sta se pa dotaknila vprašanja prihodnjega statusa Kosova, pri čemer se je Napolitano zavzel za rešitev, ki bi prinesla stabilnost v regiji, Türk pa se je zavzel še za premišljeno sestavo in učinkovitost strokovne misije, ki naj bi jo EU poslala na Kosovo. Kot je poudaril, rešitev vprašanja statusa Kosova še ne bo pomenila konca problemov na Kosovu.