Kakih 300, predvsem slovenskih lastnikov vikendov z območja pri Pulju so v soboto pozvali k legalizaciji svojih nezakonito zgrajenih počitniških objektov, poročata hrvaška dnevnika Večernji list in Nedjeljni Vjesnik. Na novinarski konferenci v Vodnjanu so tudi pozvali, naj njihovih objektov ne rušijo, v zameno za legalizacijo pa izrazili pripravljenost plačati in denarno prispevati k prostorski ureditvi mesta Vodnjan, kamor sodi območje. Gradbena inšpekcija in pristojno hrvaško ministrstvo sta sicer začetek rušenja nezakonitih počitniških domov na območju napovedala za 15. september.
Po navedbah Nedjeljnega Vjesnika je Branko Kalčič, vodja t.i. Odbora za legalizacijo parcel, neformalne civilne pobude iz vikend naselja Kontrada, nedaleč od Barbarige, priznal, da je deloma res, da so njihovi počitniški objekti zgrajeni nezakonito, da pa to ni samo njihova krivda in da so pripravljeni plačati stroške legalizacije gradenj. Lokalne oblasti so jim namreč obljubljale, da bodo dobili gradbena dovoljenja, zato sedaj želijo doseči preložitev začetka rušenja, da bi lahko zanje zaprosili.
Odvetnik Josip Komparič, ki zastopa 102 od 300 lastnikov parcel, je povedal, da so v gradnjo vikendov vložili kake 3 milijone evrov, večina lastnikov počitniških objektov pa je že prejela odločbe o rušenju. Nekateri so se pritožili, nekateri pa napovedali tožbe na mednarodnem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Po navedbah Večernjega lista so za pomoč zaprosili tudi slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem, obrnili pa so se tudi na mesto Vodnjan, resorno ministrstvo ter Bruselj.
Kot navaja Nedjeljni Vjesnik, so parcele po prostorskem načrtu Istrske županije v zeleni coni, kjer so gozdne ali obdelovalne površine. Kupovali so jih že leta 1989 in 1990, zato se sedaj lastniki sprašujejo, zakaj so odločbe o rušenju začele prihajati šele sedaj, še posebej zato, ker je gradbeni inšpektor območje nazadnje obiskal leta 1996. Doslej so namreč skoraj vse parcele dobile hišne številke, počitniški objekti so vpisani v kataster in zemljiško knjigo, s čimer je spremenjena namembnost zemljišča. Večina je tudi napeljala vodo, zadnje hišne številke pa so dobili še junija letos.
