'Telo odpove, ker je to edini način, da končno nekaj pove'

Duševno zdravje ostaja tabu tema, v družbi so takšne bolezni še vedno zelo stigmatizirane, o njih tudi težko govorimo, dogajajo pa se vse preveč pogosto. "Gre za hudo stisko, pri kateri si prežet s strahovi, obstaja pa še stigma te stiske, da o tem ne smeš govoriti," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal kreativec Aljoša Bagola. Kot je nadaljeval, vse to vodi v zapleten klobčič, ki ga moramo razpletati s pomočjo strokovnjakov in z delom na sebi. "Šele takrat začnemo razumeti, kaj pravzaprav duševno zdravje je. Telo pa odpove, ker je to edini način, da končno nekaj pove."

"Stigma je družbena stvaritev," je dodala psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. "Neka določena zdravstvena ali druga stanja lahko začnemo gledati skozi negativne vidike. Stigma je sistemska in to pomeni, da se družba na potrebe določenih skupin ne odziva, kot bi se morala. Dolgoletno zanemarjanje duševnega zdravja je odraz družbene stigme."

Bagola in Dernovškova sta se strinjala, da je stigma zelo škodljiva, ko je osebna. Človek ima zdravstveno težavo in ima zaradi tega o sebi slabo mnenje, je pojasnila Dernovškova. "Misli si, da se je zdaj življenje končalo, da se to ne bi smelo njemu zgoditi."

 Kako pa lahko človek premaga to duševno stisko? 

Dernovškova je dejala, da je eden od pomembnih elementov, da človek najprej premaga stigmo. Da si o sebi misli, da je zmagovalec, saj bo okrevanje hitrejše in bolj uspešno.

Bagola, ki je govoril iz svoje osebne izkušnje, je povedal, da zanikanju, da gre za duševno stisko, sledi sram. "Kako se mi je to lahko zgodilo? Kako sem bil lahko tako šibek, da se mi je to zgodilo? Pomembna je sistemska podpora, da imamo dovolj terapevtov, psihiatrov in potrebne oskrbe."

Za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja je treba vsak dan skrbeti, je pojasnila Dernovškova. "Najbolj pomembni so odnosi, ne samo do samega sebe, ampak tudi do bližnjih, sodelavcev, sošolcev. Odnosi morajo biti kvalitetni in podporni. Naslednja stvar, ki je ne smemo delati, so slabe odločitve, ogromno jih naredimo vsak dan. Pogosto je treba za krepitev duševnega zdravja stopiti ven iz mehurčka, narediti nekaj novega in s tem spoznavati sebe in druge. Če smo mi stabilni, potem smo koristni družbi, zadovoljni sami s sabo, čutimo notranji mir in smo sposobni prenesti zelo, zelo velike pritiske."

Kot je pojasnil Bagola, živimo v "nemokraciji". Ko pride do besede "ne", smo namreč večinoma povsem nemi. "Moramo se naučiti zdravega in spoštljivega postavljanja meja in odkrito komunicirati glede svojih potreb." Po njegovem mnenju bo naše duševno zdravje veliko bolj čilo, ko se naučimo razumeti svoj notranji svet. Nadaljeval je, da si v današnjem svetu družbenih omrežjih vsi prizadevamo biti ponaredek. "Ti si pa edinstven, unikat, in da poskrbiš za to, se moraš naučiti postavljati meje in sprožiti svoj glas."

Dernovškova je še dodala, da si moramo prizadevati za ravnotežje, tudi če je nečesa preveč, saj to za nas ne bo preveč dobro. "Iskanje ravnotežja je vsakodnevna vaja, in če mojster dela vajo, potem mu bo uspelo."

"Recept za ravnotežje se skriva že v besedi: za marsikaj nam mora biti ravno, če ne, nam bo samo še težje," je sklenil Bagola.