Nujno ukrepanje: 'Razmere vse bolj kritične, obljube ne zadoščajo več'

Zaposleni specialisti iz urgentnega centra Splošne bolnišnice Novo mesto so v javnem pismu, ki so ga objavili danes, izrazili podporo predstojniku urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregorju Prosenu, ki je prejšnji teden podal odstopno izjavo, in zaposlenim zdravnikom urgentne medicine na tem oddelku. "Novica, da predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Prosen zapušča svojo funkcijo in strokovno vodenje, nam jasno kaže na nevzdržne razmere v urgentnih centrih," so navedli.

Opozarjajo, da se delovni pogoji sistematično slabšajo v vseh urgentnih centrih. "Pacienti po končani obravnavi se ne sprejemajo na ciljnih oddelkih, pacienti nedopustno čakajo na obravnavo zaradi pomanjkanja vseh zdravstvenih profilov v urgentnem centru ter organizacijskih in kadrovskih težav na bolnišničnih oddelkih," so nanizali.

Odločitev Prosena za odstop razumejo tudi novomeški zdravniki kot skrajno opozorilo pred zlomom nujne medicinske pomoči in kot zadnji poziv odločevalcem, da so potrebne korenite in sistemske spremembe v zdravstvenem sistemu ter odprava "škodljivih" posledic novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Medtem ko Prosen svoje odločitve za odstop ni javno pojasnil, so zdravniki specialisti urgentnega centra UKC Maribor v javnem pismu pred dnevi opozorili na številne težave sistema in zahtevali takojšnje ukrepanje odločevalcev.

Opozorila obojih zdravnikov po ocenah Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) presegajo posamezno ustanovo ter kažejo na sistemske težave pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, ki je del kritične infrastrukture. "Njihova opozorila morajo odgovorni vzeti resno in nanje odgovoriti z ukrepi," so v Fidesu zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Poudarjajo, da ima urgentna medicina ključno vlogo pri prepoznavanju in obravnavi življenjsko ogrožajočih stanj, varna in pravočasna pomoč pacientom pa je mogoča le ob usklajenem delovanju celotnega sistema. "Pomanjkanje kadra, preobremenjenost ekip in ovire pri zagotavljanju nadaljnje oskrbe se neposredno odražajo v urgentnih centrih ter podaljšujejo čakanje pacientov in povečujejo obremenitve zaposlenih," so navedli.

Tudi v Fidesu razumejo odločitev Prosena za odstop kot resno opozorilo na nevzdržnost razmer. "Podatek, ki ga v javnem pismu izpostavljajo kolegi iz Novega mesta - da se je na 20 razpisanih mest za specializacijo iz urgentne medicine prijavil le en zdravnik -, je dodatno opozorilo, da brez izboljšanja pogojev dela prihodnosti te stroke ne bo mogoče zagotoviti. Od ministrstva za zdravje in vodstev zdravstvenih zavodov pričakujemo takojšnje ukrepe za ohranitev in pridobivanje kadra, izboljšanje delovnih pogojev, pravočasno nadaljnjo oskrbo pacientov ter odpravo zakonskih in organizacijskih ovir, ki otežujejo izvajanje nujne medicinske pomoči. Pri tem je treba nasloviti tudi posledice zakonodajnih rešitev, na katere opozarjajo zdravniki iz prakse," so navedli.

Rešitve morajo po navedbah Fidesa nastati skupaj z zaposlenimi, ki razmere poznajo iz vsakodnevnega dela. Pri tem morajo biti jasno določeni tako nosilci ukrepov kot roki za njihovo izvedbo, so še zapisali v sindikatu.

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu danes poudarili, da je ureditev nujne medicinske pomoči in urgentne medicine koalicijska zaveza ter eno od prednostnih področij dela tega ministrstva. "Opozorila o pomanjkanju kadra, preobremenjenosti zaposlenih, organizacijskih težavah in delovnih pogojih jemljemo resno. Naš cilj je zagotoviti dostopno in kakovostno nujno obravnavo za paciente ter ustrezne pogoje za delo zdravstvenih ekip," pravijo.

Ministrstvo je za prenovo pravilnika o službi nujne medicinske pomoči in pripravo predlogov za sistemsko ureditev področja ustanovilo delovno skupino strokovnjakov. "Prenova pravilnika je del širšega urejanja področja, pri katerem je treba povezano obravnavati delovanje urgentnih centrov, predbolnišnične nujne medicinske pomoči in drugih delov zdravstvenega sistema. Podlaga za to delo je tudi srečanje deležnikov, ki ga je ministrstvo organiziralo 19. avgusta. Minister je na srečanju poudaril, da morajo rešitve temeljiti na strokovnem sodelovanju in izkušnjah zaposlenih, ki vsakodnevno zagotavljajo nujno medicinsko pomoč. Posebno pozornost namenjamo jasni razdelitvi nalog, ustrezni kadrovski zasedbi in zmanjševanju preobremenjenosti ekip," pravijo na ministrstvu.

Ob prenovi ureditve je po navedbah ministrstva treba zagotoviti tudi ustrezno financiranje in usklajen razvoj zmogljivosti. "V ta okvir sodi vzpostavljanje satelitskih urgentnih centrov. Za njihovo učinkovito delovanje bodo poleg prostorov in opreme ključni razpoložljiv kader, organizacija dela ter povezanost z obstoječimi službami nujne medicinske pomoči in urgentnimi centri," izpostavljajo.

Odstop Prosena z mesta predstojnika urgentnega centra UKC Maribor na ministrstvu obžalujejo. "Njegov strokovni prispevek k razvoju urgentne medicine cenimo, njegova opozorila pa jemljemo resno," pravijo.

Konkretna organizacijska in vodstvena vprašanja v urgentnem centru UKC Maribor morajo po navedbah ministrstva prednostno reševati vodstvo in pristojni organi zavoda. Ministrstvo pa bo pri razreševanju razmer posredovalo v okviru svojih pristojnosti. "V ospredju morata biti nemotena in varna obravnava pacientov ter zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev za zaposlene. Ministrstvo bo urejanje nujne medicinske pomoči in urgentne medicine obravnavalo prednostno, v sodelovanju s stroko, vodstvi zavodov in zaposlenimi," še navajajo.