Za obnovo v kmetijstvu in gozdarstvu po poplavah doslej 34,5 milijona evrov

4. avgusta 2023 je v Sloveniji marsikje padla rekordna količina dežja. Ujma, ki je prizadela 183 od 212 občin, od tega 104 huje, se bo v zgodovino zapisala kot najhujša naravna katastrofa doslej. 

Kot so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGZP), so avgustovske poplave močno prizadele tudi kmetijska gospodarstva. Skupno škodo, ki vključuje škodo, nastalo na kmetijskih stavbah, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, hidromelioracijskih sistemih, strojih in opremi, zalogah, živalih in kmetijskih pridelkih ter škodo v ribištvu in akvakulturi, na MKGZP ocenjujejo na 237 milijonov evrov.  

MKGZP je za odpravo posledic škode po poplavah in zemeljskih plazovih v kmetijstvu, gozdarstvu ter ribištvu in akvakulturi pripravilo tri programe in številne odloke. 

V okviru Programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji, zaradi poplav in zemeljskih plazov 4. avgusta 2023, je v letu 2024 zagotovljenih do štiri milijone evrov. "Na podlagi programa je bilo do sedaj izdanih 180 odločb s skupnim zneskom nekaj več kot en milijon evrov," so pojasnili na ministrstvu. 

Gospodarska škoda v sektorju ribištva in akvakulture je ocenjena na nekaj več kot en milijon evrov. V okviru Programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v sektorju ribištva in akvakulture, je za državno pomoč za škodo zaradi poplav namenjenih do 632.172 evrov.  

Vlada je pripravila tudi Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe od 3. do 7. aprila 2023, neurij s točo od 10. maja do 1. avgusta 2023 in poplav od 3. do 6. avgusta in od 28. do 31. avgusta 2023. Za odpravo posledic škode, nastale na kmetijskih pridelkih, ki je zajeta v programu, je v letu 2024 zagotovljenih do 15,7 milijona evrov, od tega za škodo, ki so jo na kmetijskih pridelkih povzročile poplave do 2,6 milijona evrov. Pomoč bo upravičencem izplačana do konca leta 2024.  

Obnova gozdnih cest

Zaradi intenzivnega površinskega odtoka vode ter posledično zemeljskih plazov in usadov so poplave močno poškodovale tudi gozdne ceste. Te so pomembne za gospodarjenje z gozdovi in omogočajo dostop do posameznih naselij in kmetij. Skupno je bilo po oceni Zavoda za gozdove Slovenije poškodovanih 2626 kilometrov gozdnih cest, kar predstavlja 22 odstotkov vseh gozdnih cest na območju Slovenije. 

"Ministrstvo je v mesecu aprilu v skladu s 84. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev 69 občinam , ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi dne 4. avgusta 2023, izdalo informativne izračune, ki so podlaga za financiranje obnove poškodovanih gozdnih cest iz proračuna Republike Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sredstva dodelilo na podlagi končne ocene škode, ki jo je 25. oktobra 2023 potrdila vlada. Sredstva se bodo izplačevala v dveh obrokih, in sicer prvi obrok predstavlja 40 odstotkov dodeljenih sredstev, drugi obrok pa bo izplačan po vložitvi zahtevka za izplačilo, ki se ga lahko vloži po izvedbi vseh potrebnih del. Skrajni rok za vložitev zahtevka je 30. september 2028. Izplačilo prvega obroka sredstev za obnovo poškodovanih gozdnih cest v višini 17,1 milijona evrov je bilo izvršeno v mesecu juliju 2024," so sporočili z ministrstva. 

Poleg prej omenjenih programov in ostalih oblik pomoči je ministrstvo pripravilo tudi odloke in javne razpise. Med drugim Odlok o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode po poplavah vreden 3,7 milijona evrov. Izplačila so bila izvedena decembra. Odlok o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih zaradi poplav in plazov avgusta 2023. "Finančna sredstva so bila zagotovljena iz kmetijske rezerve Evropske unije za leto 2024, in sicer v višini 8,6 milijona evrov. Izplačila kmetom so bila izvršena v aprilu," so pojasnili. 

Preko javnega razpisa za ukrep 5.2 Obnova kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrofičnih dogodkov so 106 kmetijskim gospodarstvom izplačali 7,8 milijona evrov. Preko Javnega razpisa za podukrep M4.1 – Naložbe v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pa je 166 kmetijskih gospodarstev zaprosilo za 13,9 milijona evrov. Poleg tega je bila kmetom na voljo tudi enkratna solidarnostna pomoč v višini 668,21 evra. 

Poleg vseh do sedaj omenjenih ukrepov je vlada na svoji seji sprejela tudi odlok in program za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe, neurij s točo in poplav na kmetijskih pridelkih leta 2023. Za izplačila po obeh programih bo zagotovljenih 18 milijonov evrov.

V gospodarstvu zaskrbljeni zaradi počasne popoplavne obnove

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) leto dni po uničujočih poplavah ugotavljajo, da sanacija ključne infrastrukture poteka, a po mnenju lokalnih predstavnikov prepočasi. "Kljub sprejetemu interventnemu zakonu je umeščanje v prostor še vedno izziv," opozorila gospodarstvenikov povzemajo na GZS.

Rezultati poslovanja podjetij v lanskem letu na prizadetih območjih kažejo, da so posledice poplav sicer pustile sled, a bi bili rezultati gotovo slabši brez pomoči države, so zapisali na GZS in spomnili, da je škodo prijavilo okoli 1000 podjetij v skupni vrednosti 384 milijonov evrov.

Na podlagi ankete med prizadetimi podjetji, ki so jo na GZS izvedli junija letos, je 90 odstotkov vprašanih, ki so na anketo odgovorili, sanacijo svojih obratov zaključila relativno hitro po poplavah. Več kot dve tretjini podjetij pa je izpostavilo, da sanacija infrastrukture poteka prepočasi.

Po navedbah GZS jih skrbi predvsem vzdrževanje in čiščenje vodotokov, ki so najšibkejša točka ob morebitni ponovitvi močnega deževja. Med srednjeročnimi predlogi ukrepov za razvoj prizadetih območij pa so na prvo mesto postavili dokončanje 3. razvojne osi, kar je vlada prav tako uvrstila v interventni zakon.

Gospodarstvo na prizadetih območjih je pohvalilo instrument čakanja na delo oziroma skrajšanega delovnega časa, ki ga je uvedel interventni zakon o popoplavni obnovi. Na podlagi te izkušnje je GZS že pred časom pozvala vlado, da je treba te inštrumente sistemsko urediti s posebnim zakonom, kar naj bi pripravljali na ministrstvu za delo.

"Kljub trenutno rekordno nizki brezposelnosti je smisel sistemske ureditve teh inštrumentov priprava na morebitne nove krize. V zadnjih nekaj letih smo morali namreč te inštrumente že trikrat uvesti v okviru izrednih ukrepov: najprej v času covidne krize, leta 2022 zaradi energetske krize in lani zaradi poplav," so izpostavili na zbornici.

Po podatkih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je sicer do konca julija prejelo celotno izplačilo, torej predujem, ki je bil izplačan že lani, ter preostalo vrednost upravičenih sredstev, okoli 250 upravičencev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov. Na ministrstvu so dokaze o upravičenosti za povračilo zbirali od februarja do maja. Kot so opozorila ministrstva povzeli na GZS, je še veliko vlog nepopolnih, podjetja pa pozivajo k njihovim dopolnitvam.