Za obnovo 'speče lepotice' zagotovili evropska sredstva

Če se v naslednjih petih letih ne bo nič zgodilo, lahko orientalska vila Rafut, arhitekturni avtoportret goriškega arhitekta Antona Laščaka, za vedno izgine, so leta 2019 opozarjale novogoriške mestne oblasti. Vmes je posegla pandemija, prizadevanja za obnovo pa se niso polegla. Kot kaže, pa so zdaj tudi obrodila sadove. 

V ponedeljek sta si propadajočo Laščakovo vilo v družbi novogoriškega župana Sama Turela ogledala državna sekretarja ministrstva za kulturo Marko Rusjan in Matevž Čelik Vidmar. Potrdila sta, da je za obnovo Laščakove vile zagotovljenih 4,9 milijona evrov kohezijskih sredstev. Junija bo operativni sestanek v Ljubljani, ko bodo podrobneje dorekli postopke, ki so potrebni za začetek obnove. Ta naj bi se na terenu začela v letu 2025.

"Operativni sestanek je začetek tesnega sodelovanja ministrstva za kulturo in novogoriške mestne občine v skupni želji, da bi to spečo lepotico vendarle obnovili," so po sestanku zapisali na ministrstvu za kulturo. "Ministrstvo za kulturo je Laščakovo vilo, kot enega od treh objektov kulturne dediščine, umestilo v novo kohezijsko perspektivo v program Natura 2000, kar pomeni, da se bo vila v prihodnjih letih prenovila z evropskimi sredstvi, v povezavi s promocijo varstva narave na tem območju in obenem tudi v povezavi z ogromnim parkom, ki obdaja vilo. Za obnovo vile je zagotovljenih 4,9 milijona evrov v programu. S temi sredstvi naj bi obnovili vilo, postavili naravoslovno razstavo o zaščitenih vrstah na območju Nove Gorice in Laščakove vile. Veliko študij in projektov je bilo že narejenih, zato bomo k izvedbi lahko pristopili razmeroma hitro v primerjavi z ostalimi podobnimi projekti," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Čelik Vidmar.

Medtem pa se prenova Rafutskega parka že zaključuje. Ob vili je namreč arhitekt Laščak zasnoval tudi eksotični park, v katerem je posadil 114 različnih vrst rastlin in 500 drevesnih in grmovnih 'osebkov'. Med drugim v njem rastejo ciprese, cedre, črnike, lovorji, lovorikovci, sekvoje, posebna vrsta hrasta ... Park naj bi obnovili do konca julija, ko naj bi ga tudi ponovno odprli za javnost. 

"Sem zelo vesel, da sta se oba državna sekretarja odzvala in prišla na obisk ter si vilo ogledala v živo. Videla sta, kako potekajo zaključna dela prenove parka, konkretno pa smo se začeli pogovarjati tudi o naslednjih korakih za obnovo vile. Res sem zadovoljen, da se stvari premikajo v tej smeri, da bomo vsi zavihali rokave in v letu 2025 že začeli z obnovo Laščakove vile," je bil po sestanku zadovoljen novogoriški župan.

Kaj bo v vili v prihodnje?

V vili Rafut je bil nazadnje Zavod za zdravstveno varstvo Nove gorice. A vse odkar jo je zavod leta 2003 zapustil, ta unikatna zgradba sameva in propada. Vmes so jo že dodobra načeli zob časa in vandali, zato so jo občinske oblasti zavarovale tako, da so z lahko rušljivim materialom zazidale okna in vrata stavbe.

Pred leti so z javnim pozivom občane spraševali, kakšne vsebine si želijo v obnovljeni vili. Zamisli so bile različne: od muzeja, galerije, restavracije s tipično lokalno hrano, raziskovalnih vsebin, inštitutov, tudi univerza se je oglasila s svojimi predlogi. Zdaj pa so se pristojni odločili, da bo vsebina vile namenjena zlasti predstavitvi Nature 2000, osveščanju o flori in favni goriškega območja in izobraževalnim vsebinam za mlade z obeh strani meje. V vili pa bi uredili tudi sobo, posvečeno življenju in delu arhitekta Antona Laščaka. 

Zakaj je vila Rafut pomembna?

Laščaka zagotovo lahko prištevamo med največje arhitekte slovenskega rodu, čeprav v Sloveniji njegovih del ne poznamo preveč dobro. A če ste kdaj bili v Aleksandriji ali Kairu in občudovali katero od stavb v središču mest, ste morda občudovali prav delo slovenskega uma. Njegova prva dela v Egiptu so bila anonimna. Nato pa je zaslovel z galerijo Menasce v Aleksandriji in odprla so se mu vrata na dvor takratnega egiptovskega vladarja, zadnjega egiptovskega kediva Abasa II., ki ga je zaposlil kot svojega dvornega arhitekta in mu podelil častni naziv "beg". 

V Kairu se je izučil mameluškega oziroma neoislamskega arhitekturnega sloga ter se vanj zaljubil. Zgradil je številne vile za najpremožnejše Egipčane tistega časa. Pri zasnovah zasebnih vil je pogosto prepletal evropski neobaročni slog z modernimi elementi, ker si je takratna lokalna elita želela arhitekture, ki je spominjala na evropsko. Pri dvornih projektih pa je spajal islamske arhitektonske oblike in okrasje s secesijskimi elementi. 

Zemljišče v Novi Gorici, na katerem je zgradil vilo Rafut, je kupil že leta 1907 z namenom, da tam postavi vilo z vsemi elementi, ki se jih je naučil v Egiptu. Vilo in park je nato zgradil v letih od 1908 do 1910. "Vila je bila med prvo svetovno vojno večkrat poškodovana, potem jo je večkrat delno obnovil med letoma 1928 in 1929. Med drugo svetovno vojno je bila spet močno poškodovana, po drugi svetovni vojni pa je prešla v last takratne SFRJ," nam je pred leti pojasnila Marinka Saksida, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Nova Gorica. 

Številni arhitekturni elementi vile so popolnoma identični tistim, ki jih lahko najdemo na nekaterih mošejah in drugih stavbah, ki jih je gradil v Egiptu. Vhodna vrata so identična nekaterim, ki jih vidimo v arabskem svetu, rozete so enake tistim, ki jih je delal v Kairu, prav tako je kupola takšna kot na njegovih stavbah v Kairu. Ponavljal je vzorce, na vili tako vidimo Salomonov vozel, vogalne dekorativne stebre, tudi bizantinske dekorativne elemente in geometrijske vzorce.

Laščak sicer nikoli ni zares živel v vili, v njej je preživljal poletja, ko je bilo v Egiptu prevroče. Leta 1939 je vilo pri Zavarovalnici Generali iz Trsta zastavil v zameno za življenjsko rento. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan sprednji del vile z verando, ki so ga nato preprosto pozidali. 

Anton Laščak se je rodil 21. septembra 1856 v Gorici, umrl pa je 26. decembra leta 1946 v Kairu, ko je bil star 90 let.