Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za obravnavo na redni majski seji DZ pripravil predlog novele zakona o dohodnini, ki ga je skupaj s potrebnimi 5000 podpisi volivcev v parlamentarno proceduro vložila Študentska organizacija Slovenije. Pri tem so člani odbora podprli predlog vlade, da se za delo, opravljeno prek študentskih servisov, ne obračunava akontacija dohodnine, če znesek na napotnici ne presega 74.000 tolarjev. Strinjali so se še, da se starostna meja, do katere lahko študenti uveljavljajo posebno osebno olajšavo, zviša z zdajšnjih 26 na 30 let.
Študenti so predlog novele zakona o dohodnini vložili v parlamentarno proceduro zato, ker je novi zakon o dohodnini, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem, močno posegel v področje študentskega dela ter poslabšal socialni položaj študentov in dijakov, je pojasnil predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar. Poudaril je, da študentsko delo predstavlja močan socialni korektiv, saj mnogim omogoča, da sploh lahko študirajo. Če je cilj države postati družba, temelječa na znanju, naj svojim državljanom omogoči izobraževanje, je pozval.
Barovič: Delodajalci bi morali zaposlovati brezposelne, podpore teh pa bi namenili za študente
Medtem ko je državni sekretar na finančnem ministrstvu Bogomir Špiletič ocenil, da zgolj z zakonom o dohodnini ni mogoče reševati celovitega statusa študentov, pa je Bogdan Barovič (SNS) ugotovil, da je glavni problem v Sloveniji neurejena štipendijska politika, ki jo rešujemo hinavsko in na napačen način. Delodajalci bi morali po njegovem mnenju namesto študentov, ki so zastonj, zaposlovati brezposelne, ki bi s tem izgubili pravico do podpor, te pa bi namenili za štipendije, je predlagal.
NSi: 74.000 tolarjev ustrezna meja
Predlog, po katerem bi bila meja za neplačilo akontacije dohodnine za študentsko delo 74.000 tolarjev mesečno, je pravilna rešitev. Tako večji del študentov namreč ne bi plačeval akontacije, je pred tem poudaril poslanec NSi Martin Mikolič. Ob tem je dodal, da bi bilo potrebno urediti način štipendiranja študentov, da jim ne bi bilo več potrebno z iskanjem dela prek študentskega servisa reševati eksistencialnega vprašanja.
Alojz Sok je ob tem dodal, da bi bilo v Sloveniji potrebno skrajšati tudi čas študija, da bi se študentje čim prej vključili v svet dela in začeli prispevati v pokojninsko blagajno. Napovedal pa je še, da se bo NSi zavzela za povečanje nadzora na opravljanjem študentskega dela, saj po sedanjem sistemu prihaja do številnih zlorab in prek študentskih napotnic delajo tudi neštudenti.
Študentje so zadovoljni, da se je končno začel dialog s predstavniki finančnega ministrstva o njihovem predlogu novele zakona o dohodnini, ki so ga danes zjutraj predstavili predstavnikom ministrstva. Študentje upajo, da bodo v naslednjih dneh na dodatnih sestankih z vlado našli skupni jezik glede štirih ključnih točk zakona. V tem primeru bi odpovedali napovedani protestni shod sredi maja, so na novinarski konferenci povedali predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
Na vprašanje, ali so študentje pripravljeni popuščati pri svojih zahtevah, predsednik ŠOSa Miha Ulčar ni odgovoril konkretno. Predsednik odbora predsedstva ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja Zdenko Škraban pa je dodal, da so na sestanku odprli vse štiri študentske zahteve, torej ukinitev plačevanja akontacij dohodnine za študentsko delo do zneska 113.583 tolarjev na študentsko napotnico, večjo posebno osebno olajšavo za študentsko delo in ukinitev starostne omejitve pri njeni uveljavitvi ter poostren nadzor nad študentskim delom. "Na teh štirih področjih bomo preko dialoga našli najboljšo možno skupno rešitev," je dejal Škraban.
Po njegovih besedah je za študente najpomembnejša odprava plačevanja akontacij. Predlog vlade o odpravi akontacij do zneska 74.000 tolarjev je za študente le delno sprejemljiv, zato bodo pri svojem predlogu "absolutno vztrajali", je zagotovil Škraban. To je namreč meja, do katere se ne plačuje dohodnina. Po Škrabanovih besedah so pri starostni meji pripravljeni na kompromis, a je poudaril, da pri današnjem predlogu parlamentarnega odbora o dvigu starostne meje s 26 na 30 let ni šlo za študentski predlog. O tem želijo doseči predvsem dogovor s predstavniki ministrstva in če bo to sprejemljivo za vlado, je možno, da bi takšen predlog sprejeli tudi študenti.
