Za opredelitev vseh pacientov bi rabili dodatnih 380 timov

Po njenih navedbah bi za opredelitev vseh neopredeljenih oseb in ob trenutnih glavarinskih količnikih potrebovali tudi 390 dodatnih timov na področju zobozdravstva za otroke in mladino.

Izpostavila je, da se slovensko zdravstvo na področju dostopnosti do zdravstvenih storitev že vrsto let sooča z dolgimi čakalnimi dobami in težavami z dostopom do osebnega zdravnika. V preteklosti so problematiko naslavljali predvsem s plačevanjem vseh opravljenih storitev, kar po njenih besedah ni prineslo ustreznih rezultatov. Zanemarjeni pa so bili ostali elementi sistema, kot je kadrovska struktura, sodobni prostori in oprema, kakovost in varnost in informacijska podpora, je poudarila.

Po besedah Jelisavčić se je na področju družinske medicine v 12 letih število zdravstvenih timov povečalo za 165. Na področju pediatrije se je število timov zmanjšalo, in sicer za 18, na področju dispanzerja za ženske pa se je število timov povečalo za 18. Na področju zobozdravstva za odrasle se je medtem število timov povečevalo za 87, na področju zobozdravstva za otroke pa za 25.

Pri tem je opozorila, da nekateri timi, ki so jih vključili v programe, niso realizirali celotnega programa, kar je vplivalo na slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev oziroma zobozdravstvenih storitev.

Vodja področja za finance in računovodstvo pri ZZZS Daniela Dimić pa je poudarila, da so odhodki za zdravstvene storitve v zadnjih letih vedno višji, temu pa ne sledi rast prihodkov.

ZZZS se od leta 2021 financira tudi iz državnega proračuna, višina financiranja pa z leti narašča. Letos načrtujejo, da bodo iz proračuna pridobili 520 milijonov evrov. "Ključno pri financiranju iz državnega proračuna je, da ni sistemskega financiranja, potrebno je vsakoletno dogovarjanje in pogajanje," je navedla. Po besedah Dimić je ključno uravnotežiti odhodke s prihodki na sistemski ravni, saj je postalo vsakoletno dogovarjanje za financiranje nevzdržno.

Dodala je, da bo v prihodnje treba dosledno in premišljeno uravnotežiti finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja, dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev, glede na dolgoročne razvojne cilje. Opozorila je, da je zdravstvena blagajna del javnih financ in da je nujno vedno uravnotežiti celotne javne finance. "Trajnost zdravstvenega sistema se zato ne gradi z enostranskimi rešitvami, ampak z ravnotežjem med odločitvami, viri in pa odgovornostjo," je nanizala Dimić.

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec pa je na današnjem razvojnem forumu ZZZS poudaril, da so nevladne organizacije ključen del zdravstva, saj imajo bolniki malo moči, organizacije pa so njihov organiziran glas, a so kljub temu podcenjene.

Podatki sicer kažejo velik obseg in učinke dela nevladnih zdravstvenih organizacij, kljub temu pa zdravstveni sistem ne omogoča njihove polne vloge, je dejal Gerbec. Po njegovih besedah bi morali utrditi stabilno financiranje organizacij, jih vključiti v odločanje ter zakonodajno urediti pravni status organizacij pri delovanju in upravljanju zdravstvenega sistema.

Meni, da bi morali okrepiti povezovanje in dialog med organizacijami in odločevalci. Kot pozitiven primer je navedel sodelovanje pri noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki je omogočila, da bodo javni zdravstveni zavodi tudi po 21. maju lahko sklepali pogodbe z zasebnimi izvajalci nenujnih reševalnih prevozov, in sicer do konca leta.