Na podlagi kolektivne pogodbe se bodo oblikovali pokojninski načrt ter podlage za oblikovanje pravil izvajalca kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Gre za pogodbo, po kateri bo vlada javnim uslužbencem v zameno za to, da so se julija lani odpovedali 2,4-odstotnemu zvišanju plač, v poseben zaprti pokojninski sklad, s katerim naj bi sicer upravljala Kapitalska družba, izplačevala premije dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Kolektivna pogodba velja za vse tiste javne uslužbence, za katere velja tudi kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, v pokojninski načrt pa se bodo lahko vključili tudi pripravniki ter javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, in to pod enakimi pogoji kot ostali uslužbenci. Poleg tega se bo lahko vključili tudi vsi tisti, ki so se v javnem sektorju zaposlili po 31. juliju 2003 oz. se šele bodo zaposlili, in sicer z dnem pridobitve statusa javnega uslužbenca.
Skupna pokojninska premija za polni delovni čas je sestavljena iz minimalne ter dodatne premije, glede na leta dopolnjene delovne dobe zaposlenega. Najnižja skupna premija (4040 tolarjev) se obračunava tistim uslužbencem, ki so imeli 1. avgusta lani manj kot eno leto delovne dobe oz. tistim, ki so se v javnem sektorju zaposlili po lanskem 31. juliju. Najvišja skupna premija pa znaša 10.118 tolarjev, do nje pa so upravičeni tisti uslužbenci, ki so 1. avgusta 2003 imeli 35 ali več let delovne dobe, še določa kolektivna pogodba. Tisti javni uslužbenec, ki bi pogodbo o zaposlitvi sklenil za krajši delovni čas od polnega, je upravičen do skupne premije v sorazmernem deležu od tiste za polni delovni čas. Javni uslužbenec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali o starševskem varstvu, pa je upravičen do skupne premije za celoten delovni čas.
