Za policijo z več samoiniciative

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na za javnost zaprti seji obravnavala poročili o delu Obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva in policije v letu 2005 ter programa dela obeh služb za letošnje leto. Kot je po seji povedal predsedujoči komisiji Davorin Terčon (LDS), so - tudi pod vtisom primera Plut - sprejeli dodaten sklep, s katerim so policiji priporočili več samoiniciativnosti pri odkrivanju in pregonu storilcev najhujših kaznivih dejanj in mrež organiziranega kriminala.

Neusklajenost policije in tožilstva

Po Terčonovih navedbah so izrazili tudi pričakovanje, da bosta policija in državno tožilstvo v okviru svojih zakonskih pooblastil delovali bolj usklajeno pri odkrivanju storilcev hudih kaznivih dejanj in organiziranih mrež kriminala. Ugotavljali so, da v omenjenem primeru sistem ni deloval, kot bi pričakovali. Pri odzivih pa je prihajalo tudi do tega, do so valili krivdo drug na drugega. Kot je po seji komisije povzel Terčon, ni šlo za izključno krivdo policije, a so imeli resne pomisleke glede njenega reagiranja v tej zadevi. Dodal je še, da bi lahko z usklajenim delovanjem tožilstva in policije to hudo obliko kriminala preprečili.

Zadovoljni in nezadovoljni

Člani komisije so bili z nekaterimi primeri ravnanja policije tudi zadovoljni. Pri tem je Terčon omenil napad štirih bulmastifov na mimoidočega občana, ki mu je policija s hitrim ukrepanjem rešila življenje. Niso pa zadovoljni s stopnjo raziskanosti v nekaterih zelo odmevnih primerih. Tak primer je SKB banka, kjer se zdi, "da se vrtimo v nekem začaranem krogu", medtem ko za primerjavo pri podobnem primeru v Veliki Britaniji rezultati vendarle so, je dejal Terčon. Na seji komisije so bili ob tem omenjeni tudi neraziskani vlomi v funkcionarska stanovanja, neraziskanost postojnskega orožja in nekaterih umorov na grozovit način.

Slab inšpekcijski nadzor zasebnih varnostnih služb in detektivov

Marsikaj se mora postoriti tudi na področju inšpekcijskih nadzorov nad delom zasebnih detektivov in služb za zasebno varovanje, kjer po zakonski ureditvi od začetka leta ministrstvo prek svoje inšpekcije vrši nadzor in podeljuje licence službam za zasebno varovanje. Po eni strani zato, da bi lahko učinkovito varovali zasebnost, po drugi strani pa, da bi bilo več reda na tem področju. Komisija se je dotaknila tudi v javnosti precej komentiranih predlogov za spremembe zakona o policiji. Kot je dejal Terčon, pričakujejo, da ureditve vendarle ne bodo tako rigorozne, kot izhaja iz nekaterih zapisov, ampak bo sprememba dejansko posledica prilagajanja schengenski deklaraciji.

Glede poročil o delu - tako Obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva, kot tudi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi - komisija pričakuje dodatne odgovore na vprašanja, postavljena v današnji razpravi, in sicer do 6. aprila.