Takšno je bilo eno izmed osrednjih sporočil ministra za evropske zadeve in šefa pogajalske ekipe z EU Janeza Potočnika med njegovim obiskom v Londonu, kjer se je z britanskimi sogovorniki pogovarjal v glavnem o širitvenih perspektivah.
Minuli teden je Evropska komisija predvidela, da bodo prihodnje nove članice - teh bo do deset - v obdobju med 2004, ko naj bi v unijo vstopile, pa do izteka tekočega sedemletnega finančnega obdobja, to je do konca 2006, iz skupnega proračuna prejele izplačanih skupaj 28 milijard evrov. Predlog Evropske komisije, ki so ga kandidatke zavrnile, češ da je nezadosten, saj takojšnje polne vključitve novink v vse plačilne mehanizme, predvsem pri kmetijstvu, ne predvideva, je strogo v okvirih dogovorjene, a nikoli polno izkoriščene zgornje meje skupne porabe, zakoličene na največ 1,27 odstotka vrednosti evropskega bruto družbenega proizvoda. Tako je bilo dogovorjeno leta 1999 v Berlinu, kjer je EU določila sedemletni finančni okvir.
Potočnik je v Londonu menil, da bi dodatna sredstva za finančno podporo novim članicam unija lahko pridobila, če bi bila voljna polno izkoristiti možnost dovoljene skupne porabe. Dodatna sredstva bi tudi pridobila, če bi fleksibilno pristopila k tistemu delu leta 1999 v Berlinu dogovorjenega sedemletnega finančnega načrta, v katerem je že predvidela sredstva za prihodnje članice.
Takrat je EU ocenila, da bo novink do šest, danes pa načrtuje širitev z do desetimi državami. Prav tako bi bilo po Potočnikovem mnenju denarja več, če EU sredstev, namenjenih za priprave kandidatk na članstvo, ne bi namenjala v druge namene, kot na primer za pomoč pri urejanju notranjepolitičnih razmer na Cipru.
Minister in pogajalec Potočnik, ki je v sklopu dvodnevnega obiska v Londonu predaval tudi na Kraljevem inštitutu za mednarodne odnose, se je sešel s številnimi predstavniki britanske vlade, pristojnimi za EU, med temi s Stephenom Wallom, svetovalcem predsednika vlade Tonyja Blaira za evropske zadeve, z lordom Dubsom, predsednikom parlamentarne skupine za širitev EU, s Kimom Darrochom, direktorjem za EU na britanskem zunanjem ministrstvu, ter seveda z britanskim ministrom za Evropo Petrom Hainom. Kot je povedal po pogovorih, so sogovorniki slovenske pripombe komentirali z razumevanjem, vendar vztrajali, da Velika Britanija na širjenje skupne evropske porabe preko zadanih omejitev ne bo pristala.
So se pa, kot je dejal Potočnik, v Londonu strinjali, da pristopna pogajanja še potekajo, tako da končni rezultat za posamezne države še ni dorečen. Predloge, kako pogajanja o finančnem paketu poglavij - kmetijstvo, regionalna politika in plačila v skupni proračun - pripeljati do konca z vsako posamezno kandidatko, bo Evropska komisija po pričakovanjih predložila konec marca.
Kot je izpostavil Potočnik, bo Slovenija v sklopu pogajanj vztrajala, da se je treba držati načela posamičnega obravnavanja kandidatk, pri čemer je treba upoštevati specifičnosti vsake države. Prav tako EU novink ne sme postavljati v neenak položaj. Za vsako odstopanje od danih meril mora podati sprejemljive argumente, je opozoril Potočnik.
