Z novelo zakona so sredstva proračunske rezerve v letošnjem proračunu povečali na 13 milijard tolarjev, s tem pa so omogočili izplačilo odškodnin za škodo, ki so jo letos v kmetijstvu povzročile naravne nesreče. Noveli ni nasprotovala nobena poslanska skupina, ob tem pa so zlasti opozicijske izrazile pričakovanje, da vlada ne bo snedla svoje obljube ter bo oškodovanim škodo povrnila še pred koncem letošnjega leta.
Predlog novele zakona o izvrševanju proračuna v tem in prihodnjem letu določa, da se sredstva proračunske rezerve povečajo z 2,1 milijarde tolarjev na največ 13 milijard tolarjev. Za izplačilo odškodnin sicer ni potreben tolikšen znesek, saj bo po zagotovilih predlagateljev zadostovalo približno 7,3 milijarde tolarjev. Vlada je višji znesek predlagala, da bi se izognila morebitnim novim nujnim intervencijam. Proračunski primanjkljaj pa se zaradi tega ne bo povečal.
Kljub zgodnjim jutranjim uram so poslanci imeli še dovolj moči za predstavitev stališč. Tako se je Jožef Bernik v imenu NSi vprašal o ustreznosti obremenjevanja proračunske rezerve za tovrstne potrebe. Ugibal pa je tudi, kako bo vlada dejansko uporabila razliko v sredstvih, ki jih je sicer predvidela za povrnitev škode kmetom. Tudi Andrej Vizjak je v imenu SDS napovedal podporo zakonskim spremembam, saj želijo, da bi bila kmetom v skladu s programom odprave posledic naravnih nesreč odškodnina izplačana čimprej oz. še letos.
Prav tako je podporo predlogu napovedal Ivan Božič (SLS), ki je ob tem pozdravil odločitev državnega zbora, da kljub rani jutranji uri stori nekaj dobrega za kmete. Po mnenju Leopolda Grošlja (ZLSD) je predvidena višine proračunske rezerve v ta namen ustrezna, saj lahko leto prinese kakšno novo presenečenje. Zmago Jelinčič (SNS) pa je ugotovil, da ni pomembno, kako bo glasovala poslanska skupina nacionalne stranke, saj bo parlamentarna večina novelo sprejela in si tako zagotovila nekaj dodatnih milijard.
Jelinčič je kritiziral tudi organizacijo dela v parlamentu, ko morajo poslanci in njihovi strokovni sodelavci delati ob neprimernih urah. Predsednika državnega zbora Boruta Pahorja je opozoril na kršitev zakona o delovnih razmerjih in dodal, da so strokovni sodelavci v tem mesecu naredili že 27 nadur, medtem ko dobijo izplačanih le 20. Tudi Alojz Sok (NSi) je ugotovil, da se redko zgodi, da bi zakone sprejemali ob takšnih urah, organiziranje dela DZ pa označil kot nespametno.
