Ob poplavi informacij, s katerimi se danes srečujemo na vsakem koraku, je ločevanje med resnicami in miti težje kot kadarkoli prej. Enako pa je včasih težko vedeti, kam se po prave, resnične informacije obrniti. To, da vemo, kje jih najti in komu verjeti, pa je ključnega pomena.
Razvoj vsakega novega zdravila traja približno 12 let in stane več kot 1 milijardo evrov, poleg tega pa bo od 10.000 molekul, razvitih v laboratoriju, le ena dosegla bolnike kot zdravilo, medtem ko bo drugim spodletelo med samim razvojem.
Resnične informacije rešujejo življenja
Ali bomo verjeli znanosti ali mitom, namreč lahko pomeni tudi to, ali bo nekdo bolezen, s katero se spopada ali pa se z njo spopada kdo od njegovih bližnjih, premagal ali bo bolezen premagala njega. Eno je namreč slediti reku, da “jabolko na dan odžene zdravnika stran”, drugo pa biti prepričan, da bomo virus premagali z antibiotikom.
Kaj drži in kaj je daleč od resnice, bo argumentirano pojasnil zdravnik ali strokovnjak s področja zdravstva, ki mu v Sloveniji zaupa vedno več Slovencev, nekatere odgovore pa je mogoče najti tudi na spletnih straneh zdravstvenih institucij in organizacij, kot sta slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje ali Svetovna zdravstvena organizacija, ter spletnih družb, ki s svojimi inovacijami rešujejo življenja ter so v zadnjem stoletju izjemno izboljšale kakovost življenja in dolgoživost prebivalcev.
Znanost premaguje bolezni in pandemije
Pfizer, ki je svojo zgodbo začel leta 1849 z antiparazitikom santoninom, vse od takrat dokazuje, da je znanost zmagovalka in da se v časih, ko so stvari najbolj negotove, lahko obrnemo prav nanjo, saj je to tudi najbolj zanesljiva stvar, ki obstaja. Znanost namreč lahko premaga bolezni, ustvari zdravila in premaga pandemije. Tako je storila v preteklosti in tako bo storila tudi v prihodnosti, na nas je le, da v znanost verjamemo in da se ne prepuščamo neresnicam in mitom, ki znanost obkrožajo.
Zdravila so plod dolgoletnega sodelovanja in kliničnih preizkušanj
Plod znanosti so tudi zdravila in cepiva, ki nastajajo v sodelovanju z inovatorji po celotni znanstveni sferi, vključno z akademskimi znanstveniki, organizacijami bolnikov, vladami, različnimi biofarmacevtskimi podjetji in zdravstvenimi delavci, ter so rezultat dolgoletnih raziskav in kliničnih preizkušanj, ki so odvisni od stotine do tisoče prostovoljnih udeležencev, njihovi rezultati pa so v primeru Pfizerja javni, ne glede na to, ali so nevtralni, negativni ali pozitivni. Razvoj novega zdravila se ne zgodi z danes na jutri, ampak traja približno 12 let in stane več kot 1 milijardo evrov, poleg tega pa bo od 10.000 v laboratorijih preiskovanih molekul le ena dosegla bolnike kot zdravilo, medtem ko bo drugim spodletelo med samim razvojem.
Plod znanosti so tudi zdravila in cepiva, ki nastajajo v sodelovanju z inovatorji po celotni znanstveni sferi, vključno z akademskimi znanstveniki, organizacijami bolnikov, vladami, različnimi biofarmacevtskimi podjetji in zdravstvenimi delavci, ter so rezultat dolgoletnih raziskav in kliničnih preizkusov, ki so odvisni od stotine do tisoče prostovoljnih udeležencev.
Kampanja Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika bo pomagala ločiti med miti in resnicami
Vsega tega se širša javnost ne zaveda dovolj dobro, k čemur prispeva tudi današnja medijska krajina, ki je prepojena z neresničnimi informacijami, zato so se pri Pfizerju kot vodilni in globalni inovativni in tehnološko-raziskovalno prodorni družbi, ki med eno od svojih poslanstev uvršča tudi ozaveščanje, odločili za ozaveščevalno pobudo Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika. ”Kampanjo Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika začenjamo po tednu evropskega javnega zdravja, saj želimo ob tem spodbuditi ljudi, da kritično presojajo informacije, ki jih dobivajo o zdravju, zdravilih, cepivih in načinih zdravljenja iz nepreverjenih virov ali slišijo od drugih,” poudarja regionalni direktor Pfizerja za regijo Adriatik Roberto Rego Vieira Da Rocha, ki je prepričan, da, kot Pfizerjeva ozaveščevalna kampanja izpostavlja tudi s sloganom, ”znanost bo zmagala” (Science will win).
Pobuda, ki se začenja po koncu tedna evropskega javnega zdravja, nam bo, kot dodaja Roberto Rego Vieira Da Rocha, pomagala najti preverjene odgovore na naša vprašanja, ne glede na to, ali smo zdravi ali bolni, obenem pa bo spodbudila ljudi k temu, da zaupajo kompetentnim strokovnjakom, zdravnikom ter preverjenim informacijam, ne pa nepreverjenim virom. Pri tem jim bodo pomagali strokovnjaki s področja zdravstva, ki se bodo posvečali najbolj perečim zdravstvenim temam v javnosti, in vplivneži, ob pomoči katerih bo stroka poskušala razbijati nekatere mite, povezane z zdravjem, predvsem pa bo kampanja Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika pomagala razločiti med tem, kaj so zmote in kaj resnice o zdravju, zdravilih, raziskavah, inovacijah in načinih zdravljenja. Kot so na primer naslednje:
Miti in resnice
1. Antibiotiki so zdravila za virusna obolenja.
Ni res. Antibiotiki delujejo le proti bakterijam, ne pa tudi proti virusom. Lahko pa nekateri ljudje, ki so zelo ranljivi, ob okužbi z virusom dobijo bakterijsko infekcijo, ki pa se zdravi z antibiotiki.
2. Nošenje maske med športnimi aktivnostmi otežuje dihanje.
Res je. Dolgotrajna uporaba zaščitne maske je lahko neudobna, vendar ne predstavlja tveganja za zadušitev ali pomanjkanje kisika, je pa res, da nošenje zaščitne maske med športnimi aktivnostmi ni priporočljivo, saj otežuje dihanje oziroma predstavlja tveganje za manjšo dihalno sposobnost.
3. Pokanje členkov na prstih ne povzroča artritisa.
Res je. Pokanje prstov ne povzroča artritisa. Čeprav natančen vzrok za revmatoidni artritis ni znan, se uvršča med avtoimunske bolezni, ker bolnikov imunski sistem zdravo telesno tkivo obravnava kot grožnjo in jo napada. To pomeni, da postane naš imunski sistem nenadzorovan in se obrne proti našim organom. Trenutno za zmernim do hudim revmatoidnim artritisom trpi več kot 2, 9 milijona ljudi v Evropi, med simptome, za katerimi trpijo bolniki z revmatoidnim artritisom, pa spadajo bolečine v sklepih in otekline, zlasti v sklepih rok, nog in stopal.
4. Celiakija je alergija.
Ni res. Celiakija je avtoimunska motnja. Vsakič, ko oseba s to boleznijo zaužije gluten, pride do pretiranega odziva imunskega sistema. Celiakija, preprosteje rečeno, povzroči, da telo napade samega sebe, vsakič ko nekdo s to boleznijo zaužije gluten. Razlog za zmotno prepričanje, da je celiakija alergija, pa se skriva v tem, da pri celiakiji podobno kot pri alergiji odziv imunskega sistema povzroči vnos tuje substance, v tem primeru glutena.
5. Najpogostejša napaka pri uporabi krem za sončenje je premajhen nanos.
Res je. Na, predele kože, izpostavljene soncu, je treba nanesti dovoljšno količino kreme (vsaj 2 jedilni žlici), sicer je zaščita manjša, s tem pa se poveča tudi izpostavljenost škodljivim UV-žarkom. Kremo nanašamo 15 do 30 minut pred izpostavljenostjo soncu na vse predele kože, ki niso pokriti z oblačili, pri čemer ne smemo pozabiti na vrat, ušesa, čelo ter hrbtno stran stopal in rok, nanašamo pa jo na vsaki dve uri in po vsakem znojenju, plavanju in brisanju kože z brisačo.
6. Alkohol nas v mrazu greje.
Ni res. Žile v podkožju se zaradi alkohola razširijo, kar povzroča občutek toplote. Dejansko oseba zaradi učinkov alkohola izgublja toploto. Telesna temperatura se ob uživanju alkohola tako v resnici ne zvišuje, lahko pa se, ker telo zmotno misli, da nam je toplo, začnemo znojiti in s tem izgubljati toploto, kar lahko privede tudi do resnih zdravstvenih zapletov, kot je podhlajenost.
Preveri več na: PFIZER.SI, NIJZ.SI, WHO.INT, EMA.EUROPA.EU
Naročnik oglasa je Pfizer.
