Za prekinitev dopolnilnega zavarovanja trimesečni odpovedni rok

"Spodoben dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi sprejela, a 30-odstotnega ne! To je nehigienično," pravi jezna bralka, ki se je na nas obrnila po tem, ko je izvedela, da je med tistimi zavarovanci, ki se jim bo premija njenega dopolnilnega zavarovanja z majem dvignila iz 34,5 evra na skoraj 45 evrov. 

"Danes sem klicala zavarovalnico in po telefonu obrazložila, da želim prekiniti svojo pogodbo za dopolnilno zavarovanje in da verjamem, da bodo tudi drugi dvignili znesek, a da bi me o tem lahko obvestili vsaj 30 dni prej, ne pa, da so poslali obvestilo dan po tem, ko sem plačala za mesec april," je opisala. Kot pravi, položnico vedno poravna na dan valute, kar je bilo 3. 4. 2023.

Na zavarovalnici so ji pojasnili, da je odpovedni rok tri mesece. "Menim, da temu ni tako in lahko pogodbo zaradi tako velikega, za moje pojme nerazumnega, dviga cene za 30 odstotkov in prepoznega obvestila – manj, kot je rok za odpoved – prekinem takoj," je prepričana.

Generali: Zavarovanje se lahko odpove s trimesečnim odpovednim rokom

Preverili smo pri zavarovalnici Generali, kjer so tudi nam pojasnili, da lahko zavarovalec skladno s Splošnimi pogoji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v 30 dneh od dneva, ko je bil seznanjen s spremembo premije, zavarovanje odpove s trimesečnim odpovednim rokom. 

Odpoved mora podati v pisni obliki. "Seveda pa priporočamo, da zavarovanec tehtno razmisli o svoji odločitvi, saj je v primeru nesklenjenega DZZ zavarovanja samoplačnik za doplačila, ki lahko znašajo od 10 do 90 odstotkov," opozarjajo.

Kaj je dopolnilno zdravstveno zavarovanje? 

Če dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nimamo, moramo doplačati 10 odstotkov vrednosti najzahtevnejših zdravstvenih storitev, 20 odstotkov vrednosti večine zdravljenj v bolnišnicah pri specialistih in v osnovnem zdravstvu, 30 odstotkov vrednosti zdravljenj večine poškodb in zdravil s pozitivne liste, 90 odstotkov vrednosti nenujnih reševalnih prevozov in mnogih okrevanj v zdraviliščih ter 90 odstotkov vrednosti zdravil z vmesne liste, očal in zobne protetike. 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje torej zagotavlja kritje stroškov razlike do polne cene zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni treba doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke, dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti. K dopolnilnemu zavarovanju so zavezane samo odrasle osebe, niso pa otroci do 15. leta in socialno ogroženi, ki jim doplačila krije proračun. 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je sicer kamen spotike politike vse od njegove uvedbe. Več ministrov za zdravje – Keber, Marušič, Gantar in ministrica Trop Skaza – ga je skušalo ukiniti, a neuspešno. Zakaj? 

'Napovedan dvig premije je nujen'

Iz Slovenskega zavarovalnega združenja so danes znova sporočili, da je napovedan dvig premije nujen za nadaljnje zagotavljanje doplačil za opravljene zdravstvene storitve za prebivalstvo. Kot poudarjajo, je dvig premij izrazito nepriljubljen ukrep tudi na strani zavarovalnic, pa čeprav je posledica večje porabe v javnem zdravstvu, na kar zavarovalnice nimajo vpliva.

Zavarovalnica Generali ima sicer več kot 315.000 zavarovancev, ki plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Nazadnje je dvignila premijo leta 2019, podobno tudi drugi dve zavarovalnici, so zapisali. Trend rasti celotnih odhodkov v zdravstvenem sistemu se bo nadaljeval, dvig cen namreč načrtujeta tudi zavarovalnici Vzajemna in Triglav. 

Od leta 2019 do konca leta 2022 so se odhodki javne zdravstvene blagajne povišali za milijardo evrov, odhodki tistih storitev, ki imajo doplačila, so se povišali za 700 milijonov evrov ali za 31 odstotkov, odhodki za zdravila, ki predstavljajo pretežni del odhodkov PDZZ, pa so se povišali kar za 36 odstotkov. Trend rasti se nadaljuje tudi v letu 2023, to izhaja tudi iz finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki pa še ni upošteval napovedanih in nekaterih tudi že realiziranih dvigov stroškov dela v zdravstvu.