Nabor naj bi se namreč prenehal izvajati že do konca leta 2003, napotitve na služenje vojaškega roka pa se bodo izvajale še do konca junija 2004. Obvezna služba v rezervni sestavi naj bi bila ukinjena konec leta 2010.
Kot je pojasnil minister za obrambo Anton Grizold, bo treba zaradi takšnega preoblikovanja Slovenske vojske (SV) v povečati stalno sestavo vojske, predvsem v prihodnjih dveh letih, ko bo treba na novo zaposliti približno 2100 vojakov. Poleg posodabljanja in zahtevane rasti obrambnih izdatkov bo prav popolnjevanje kadrovske baze in odpravljanje znanih kadrovskih neskladij zagotovo ena najzahtevnejših nalog. Glede na načrtovan obseg vojne sestave SV bo treba pridobiti tudi približno 19.000 kandidatov za prostovoljno službo v rezervni sestavi. V primeru vključitve v Nato pa je možno še dodatno znižanje obsega stalne sestave SV na 18.000 pripadnikov. Z novelo naj bi med drugim tudi določili, kdaj se preneha izvajati vojaška dolžnost v določenem obsegu v miru in kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko obnovi izvajanje celotnega sistema vojaške dolžnosti.
Temeljni cilj sprememb je izpopolniti sistem izvajanja vojaške dolžnosti in obenem zagotoviti postopno prenehanje izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru, z možnostjo njihove ponovne oživitve v primeru povečane nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma ob napadu na državo. Temu cilju mora biti prilagojeno tudi izvajanje vojaške dolžnosti po razglasitvi vojnega stanja, ustrezne priprave v miru ter organizacija upravnega dela ministrstva za obrambo. Zaradi uveljavitve omenjenih sprememb naj bi se v proračunskem letu 2004 med drugim za več kot dve milijardi tolarjev zmanjšala sredstva, namenjena za izvajanje nabora in vojaškega roka. Namesto tega se bodo ta sredstva porabila za stroške, povezane z uvajanjem sprememb v popolnjevanju vojske.
Noveli zakona niso nasprotovali ne v koaliciji, ne v opoziciji. Oboji so se tudi strinjali, da bi moral imeti DZ z aodločanje o takšnih vprašanjih na razpolago več časa. Spremembe so poslanke in poslanci označili za nujne in ustrezne, saj se Slovenija s tem, ko opušča splošno vojaško obveznost pridružuje sodobnim trendom v razvitih državah.
Predlog zakona o zdravstvu brez zadostne podpore
Podporo predlogu zakona o zdravstvu, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francetom Cukjatijem (SDS), so napovedale poslanske skupine SDS, NSi in SLS, vlada in koalicijski LDS ter ZLSD pa ga ne podpirajo.
Po mnenju predlagatelja naj bi ta zakon v celoti nadomestil sedaj veljavnega iz leta 1992 in naj bi z novo sistemsko ureditvijo odpravil nekatere pomanjkljivosti v praksi. Nasprotniki mu predvsem očitajo površnost ter preveč splošne in površinske določbe, ki se problematike varovanja zdravja komajda dotikajo. "Poslanski" zakon v kar 88 členih točneje določa pravice do zdravja in odgovornost posameznika za njegovo lastno zdravje in za zdravje soljudi, so prepričani predlagatelji.
S ciljem zagotavljati obnavljanje visoko specializiranih kadrov predlagani zakon od učnih zavodov zahteva, da sprejmejo na izobraževanje in usposabljanje takšno število pripravnikov in specializantov, kolikor jim minister določi oziroma odobri učnih delovnih mest. Predlog zakona med drugim zagotavlja nove načine strokovnega povezovanja zaposlenih in zasebnih nosilcev zdravstvene dejavnost. Zaradi sprememb na področju lokalne samouprave prenaša zakon ustanavljanje zdravstvenih domov na državo. Država pa lahko ob soglasju mestne občine ali regije to ustanoviteljstvo prenese na slednje. Predlagani zakon točneje definira mrežo javne zdravstvene službe in predlaga, da koncesije tudi na primarnem nivoju podeljuje minister za zdravje. Obenem vzpostavlja podlage za ohranjanje mreže javne zdravstvene službe, kot je spremljanje predvidenih upokojitev, načrtovanje specializacij, vključevanje koncesionarja, da zagotovi naslednika za prenos koncesije in drugo.
O Slovenskih železnicah drugič
Državni zbor je zaradi pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, ki ga je vlada sicer vložila v zakonodajno proceduro po nujnem postopku, obravnavo tega zakona preložil na eno izmed prihodnjih sej. Omenjeno pobudo so v DZ v ponedeljek vložili predstavniki dveh tretjin zaposlenih na Slovenskih železnicah, predsednik DZ Borut Pahor pa je v sredo že razpisal rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma.
