Po besedah predsednika Združenih ob Lipi sprave Stanislava Klepa ni nobenega upanja, da bi oblast prisluhnila hotenju ljudstva po narodni spravi. Zakon o grobiščih po njihovem mnenju ne more in ne sme nadomestiti deklaracije o narodni spravi.
Z zakonom o grobiščih se po Klepovih besedah ničesar ne rešuje, čeprav je pokop civilizacijska kategorija, ki jo odobravajo. Klep meni, da ne smemo zamolčati, da so bili poboji zločin. Prepričan je, da oblast njihovo gibanje ignorira, kljub temu da so se prvi javno spomnili slovenskega holokavst s slovesnostjo na ljubljanskih Žalah 1. novembra 1988.
Predlog deklaracije o narodni spravi, ki so ga v DZ vložili Združeni ob Lipi sprave, je po Klepovih besedah v DZ že od 15. junija 1990. leta, dosedanji predsedniki DZ pa so to vprašanje obšli in ga še vedno potiskajo v ozadje. Predsednik DZ Borut Pahor mu je sicer v pismu odgovoril, da v zakonodajnem postopku v DZ ni predložen noben predlog akta s takšnim naslovom, saj DZ obravnava le predlog deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega režima, ki sta jo vložila poslanca Janez Janša in Lojze Peterle.
Na Slovenskem ozemlju leži od 200.000 do 300.000 ljudi, ki so žrtev totalitarnega režima, je dejal Klep, predsednik Civilne družbe za demokracijo in pravno državo Vinko Vodopivec pa je poudaril, da vztrajajo na tej številki, dokler ne bo ugotovljeno drugače.
