Državni svet ni izglasoval veta na novelo zakona o vodah

Predstavniki gibanja Zdrava družba so danes v DZ predali 33.670 podpisov ljudske iniciative za začetek referendumskega postopka proti sprejetemu spornemu predlogu zakona o vodah, so sporočili iz tega gibanja. Pri tem so izpostavili "neverjeten odziv ljudstva, navkljub zaprtju države in praznikom, kar je nedvomno oteževalo zbiranje podpisov".

Obrazce so na spletni strani vodenedamo.si objavili takoj po sprejetju sporne novele 30. marca, podpisani pa so pričeli prihajati na zbirne točke po državi "tako rekoč takoj", so navedli. Gibanje Zdrava družba je tako že v dveh dneh prejelo zadostno število zakonsko zahtevanih 2500 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, do ponedeljka pa jih je nabralo 33.670. "Glas ljudstva je tokrat jasen: Vode ne damo," so povzeli.

"Tak množičen odziv državljank in državljanov je jasno sporočilo ljudske iniciative oblastem, ki je ignorirala naša upravičena pričakovanja, da se zaprtja države ne bo zlorabljalo za izvajanje zakonodajne dejavnosti oz. sprejemanja spornih zakonov," so nadaljevali. "Kot volivke in volivci več kot očitno ne pristajamo več na režimsko ignoriranje volje ljudstva in temeljnih vrednot človečnosti s strani levega in desnega političnega pola, ki postajata le še dve plati istega kovanca," so poudarili. Gibanje Zdrava družba bo z ozaveščanjem slovenske javnosti nadaljevalo tudi na vseh ostalih področjih, kjer si kapital prizadeva ogrožati zdravje ljudi in naravo, so še dodali.

V DZ so podpise pod pobudo za referendum o zakonu o vodah prinesli tudi pobudniki, zbrani v gibanju Zapitnovodo.si, ki so zbrali več kot 9000 glasov podpore.

V le nekaj dneh so nevladne organizacije zbrale 9254 glasov za referendum o zakonu o vodah, je povedala Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smetumet. Ob tem se je zahvalila tako tistim, ki so na terenu oddali svoje podpise, kot prostovoljcem, ki so pomagali pri zbiranju obrazcev. "Verjamem, da je voda za vse osnovna vrednota," je dejala.

Na današnji novinarski konferenci so predstavniki več nevladnih organizacij ponovno opozorili na pomen čiste vode za zdravje ljudi. "Spremembe, ki so bile vložene zadnji trenutek, močno nakazujejo, da še vedno prevladujejo gospodarski interesi. Ti so vnesli sporne spremembe v zakonodajo," je očital Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. "Menimo, da zakon, ki nima podpore strokovne javnosti in ki lahko ima trajne posledice na našo pitno vodo, ni v interesu državljanov Slovenije," je poudaril. Kot je dodal, so se po sprejemu sporne novele v državnem zboru nevladne organizacije lotile tako referendumske pobude kot poziva državnemu svetu k vetu, prav tako pa so pripravljene vložiti pobudo presoje ustavnosti novele.

Nevladniki so bili znova kritični tudi do postopka sprejemanja novele, saj po njihovem prepričanju ni bila opravljena ustrezna javna razprava. "Zakon je bil brez najhujših členov, ki jim nasprotujemo, v javno razpravo podan zgolj za dva tedna, nato pa so se bistvene spremembe, ki imajo kritičen vpliv na našo vodo, vnesle na predlog ministrstva za gospodarstvo in s strinjanjem ministrstva za okolje in prostor šele po opravljeni razpravi," je spomnil Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

To pomeni, da tako zainteresirana splošna javnost kot strokovna javnost na nobeni točki nista imeli možnosti, da se glede teh sprememb uradno izrečeta, je izpostavil. "To je v nasprotju z mednarodnim pravom, aarhuško konvencijo, s pravom EU, s slovenskim zakonom o varstvu okolja, pa tudi s poslovnikom državnega zbora. Čeprav smo opozorili, kako resne spremembe to pravzaprav so, se je zakon sprejel po skrajšanem zakonodajnem postopku," je poudaril Petek.

Barbara Čenčur Curk iz Globalnega partnerstva za vode je ponovno izrazila stališče, da se s spremembami 37. člena zakona o vodah dovoljuje več posegov na vodna in priobalna zemljišča. Ta zemljišča pa so izrednega pomena za poplavno varnost ter kakovost površinske in posledično podzemne vode. Novela na teh zemljiščih dovoljuje gradnjo objektov v javni rabi po gradbenem zakonu in enostavne objekte na zasebnih zemljiščih, je spomnila.

Sara Štiglic iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je kot "skrajno neprimerno" označila, da morajo nevladniki sploh stati pred državnim zborom in se boriti za pravice "nas in prihodnjih generacij". "To je skupen boj, ki mora biti takšen," je opisala referendumsko pobudo.

Uroš Macerl iz Eko kroga je ob deset tisočih podpisih ljudi pod peticijo in referendumsko pobudo spomnil tudi na mnenje varuha človekovih pravic Petra Svetine, da je bil postopek sprejemanja novele zakona o vodah netransparenten. Proti je velik del stroke, svoja svarila so podali tudi upravljalci vodovodov. "Danes bo tisti dan, ko se bo v državnem svetu pokazalo, koliko demokracije premore ta država," je dejal. Ocenil je, da bi novela zakona občinam prinesla številne "bonbončke" v obliki dodatnih sredstev za sanacijo vodotokov. "Ob vsem, kar sem naštel, že v državnem zboru ta zakon ne bi smel biti izglasovan. Kot neka varovalka je tu še državni svet. Po vsem, kar se dogaja, bi morale v državnem svetu goreti vse rdeče luči. Če ob vseh teh lučeh ne posveti dovolj modrosti, da izglasujejo veto, sem res zaskrbljen, kam gremo," je dejal Macerl. 

Državni svet ni izglasoval veta na novelo zakona o vodah

Državni svet sicer danes s 14 glasovi za in 19 proti ni izglasoval predlaganega veta na novelo zakona o vodah. Mnenja so se v razpravi državnih svetnikov kresala zlasti o vprašanju, ali se s poseganjem v 37. člen zakona o vodah možnost gradnje objektov na vodnem in priobalnem zemljišču širi ali oži. Doslej je namreč lahko vlada z odločitvijo o zožitvi priobalnega pasu ob vodi dovolila tudi povsem zasebno gradnjo, v skladu z novelo pa bi bila na podlagi vodnega soglasja in občinskega ali državnega prostorskega načrta lahko dovoljena gradnja objektov v javni rabi ter enostavnih objektov.

"Zakon ne posega v pitno vodo, se ne dotika odpadnih vod in ne lastninske pravice na vodnih zemljiščih," je poudaril državni svetnik Srečko Ocvirk. "V našem okolju ta sprememba rešuje bistvene težave," je dodal in izpostavil, da brez tega zakona denimo ne bo kolesarske poti od Ljubljane do Dobove ob reki Savi.

Svetnik Franjo Naraločnik je poudaril, da občine številne "pomembne premike" zelo pozdravljajo. Vseeno pa je menil, da je treba dati možnost, da izpostavijo svoje pomisleke, tudi civilnim iniciativam, ekološkim združenjem, strokovni javnosti in znanstvenikom. "Moj glas bo namenjen potrebnemu času za presojo dopolnil in pojasnil, ob tem pa želim, da bi se čim prej odpravili dvomi ter bi dobro predlagani ukrepi, ki niso sporni, čim prej zaživeli," je dejal.

"Postal je že običaj, da se nihče ne pogovarja z nikomer. Takoj, ko kdo malo dvigne glavo in reče oblasti, da nekaj morda ni v redu, je takoj obtožen politikanstva, zavajanja, neznanja branja zakonov, nerazumevanja, pomanjkanja dialoga in podobno," je bil kritičen svetnik Petek Požun.

Branimir Štrukelj pa je spomnil, da noveli zakona nasprotuje "kompleksna in zelo široka pahljača stroke in civilne družbe". Vladi je očital, da je ponovno uporabila že videno metodo - če ne bo zakona, tudi ne bo sredstev za skrb za vodotoke. Podobno tehniko je vlada uporabila že pri protikoronskih zakonih, kjer je v interventni zakon "zmeraj še nekaj dala zraven", je očital.

Igor Velov je menil, da "zakon ureja marsikaj, kar je zdaj narobe ... ampak po drugi strani pušča dvom o določenih stvareh, pušča neko nejasnost in možnost zlorab". Izpostavil je, da bo gradnja objektov v skladu z novelo možno glede na odločitev občinskih organov, to pa pomeni 212 različnih upravljalcev in "masaker prostora".

Drugi svetniki so se postavili noveli v bran. "Prepričan sem, da se je pripravljalec zakona lotil sprememb z dobrimi nameni," je dejal Dušan Strnad in pozval k zaupanju v občine oz. župane. "Zelo me žalosti, da postavljamo pod vprašaj občutek za odgovornost in pravičnost ljudi, ki sedijo v občinskih svetih," je dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Danijel Kastelic je bil kritičen do okoljskih gibanj in številnih njihovih podanih mnenj: "Pet je mogoče takih, ki so podpisani z ustreznimi referencami, glavnina pa je bila kopiraj-prilepi, sicer z imeni in priimki, a to je bila poplava istega teksta. Tudi razna okoljska gibanja za zaščito tega in onega, ki jih imamo v Sloveniji nešteto, si bodo morala nazaj pridobiti zaupanje državljanov, da jim bomo verjeli."

Nekateri svetniki so sicer menili tudi, da bi bilo bolje o zakonu še enkrat premisliti, ga uskladiti in ponovno potrditi, kot da gre na referendum. "Velika verjetnost je, da referendum uspe. Potem pa smo ponovno na začetku poti," je opozoril Davorin Terčon.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa se v primeru, da pride do referenduma, "veseli pojasnjevanja". Prav tako se je, kot je zatrdil, na temo zakona pripravljen strokovno soočiti s komer koli. V izjavi za medije po koncu seje je izrazil upanje, da bodo imeli pobudniki referenduma in predlagatelji zakona v medijih v primeru referenduma enak čas za predstavitev stališč: "Zaupam v zdravo pamet Slovencev, da se bodo prav odločili."