Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov

Kot so zapisali pobudniki referenduma, hoče nova koalicija z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi odpraviti bistveno varovalko pred političnimi zlorabami poslanskih preiskovalk. Preiskovanci pred začetkom parlamentarne preiskave ne bi več mogli na ustavnem sodišču izpodbijati njene zakonitosti, s čimer bi politika dobila proste roke za uvedbo parlamentarne preiskave zoper praktično kogarkoli in kadarkoli, brez predhodnega sodnega nadzora.

"Parlamentarne preiskovalne komisije bi lahko pridobivale podatke o zasebnih komunikacijah, SMS-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih tudi oseb, ki nimajo nič s politiko in ki niso osumljene nobenega kaznivega dejanja ali druge nezakonitosti. Preiskava bi lahko zajela tudi njihove družinske člane, partnerje, prijatelje in druge osebe iz njihovega zasebnega kroga. Na referendumu bomo zato odločali o tem, ali želimo politiki podeliti tako rekoč neomejena pooblastila za poseganje v civilno sfero in v zasebnost posameznikov ali pa ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe oblasti," so pojasnili.

Pobudniki referenduma so nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Ob začetku zbiranja podpisov so pozvali vse, ki so zavezani demokraciji, pravni državi ter človekovim in državljanskim pravicam, naj podprejo referendum proti politični policiji.

Pobudo so podprle številne nevladne organizacije, civilnodružbena gibanja in aktivisti ter sindikati. Podpise so po vsej Sloveniji, od Izole do Gornje Radgone, zbirali številni prostovoljci. "Kljub vsakodnevnim zapletom pri delovanju e-uprave, večkratnim izpadom sistema za overjanje podpisov na upravnih enotah, začetnim tehničnim težavam, neugodnemu času poletnih dopustov in visokim temperaturam je bilo 40.000 podpisov zbranih še pred iztekom 35-dnevnega zakonskega roka," so sporočili danes.

Referendum bo predvidoma potekal jeseni.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je poudarila, da ima ljudstvo po ustavi besedo na volitvah in referendumih. "Nikoli nismo omejevali referendumskih pobud. Tudi zdaj jih nismo in tudi zdaj jih ne bomo. Nismo tisti, ki bi blokirali referendum, ker priznavamo po ustavi to odločitev," je povedala in dodala, da bodo organi stranke odločali, kako se bodo vključili v kampanjo.

V trojčku NSi, SLS in Fokus menijo, da gre pri referendumu za to, da bi opozicija ubranila "lik in delo Roberta Goloba". "Vemo, zakaj so zbirali podpise - da bi zaščitili njega, pa še mogoče kakšnega drugega funkcionarja iz vrst Svobode," je v izjavi v DZ ocenila poslanka Iva Dimic. Prepričana pa je, da bodo ljudje prepoznali, da v resnici gre za onemogočanje kakršnekoli parlamentarne preiskave dela prvaka Svobode Goloba. Prav tako ne dvomi, da se bodo ljudje na referendumu pravilno odločili. V NSi po njenih besedah zagovarjajo, da so vsi v državi "pred pravico enaki" in imajo enake možnosti. Poudarila je, da se nikogar v državi posebej ne ščiti z "različnimi pobudami za referendum". Cilj novele zakona, za vložitev katere so podpise prispevali tudi v njihovi poslanski skupini, pa je po njihovem videnju vrnitev možnosti preiskave vseh funkcionarjev. Svobodi tako očitajo, da ne želijo, da bi se raziskala Golobova politična odgovornost za stanje v Sloveniji. Stranka bo v referendumski kampanji sodelovala, je še napovedala.

Predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović je pobudnikom referenduma čestital. "Naš program se zavzema za neposredno demokracijo in prav je, da se referendum odvije, sploh, če je zbrano tako množično število glasov. Veselim se referendumske kampanje," je povedal na današnji izjavi v DZ. Meni, da zbrati 42.000 podpisov ni mala stvar in se veseli vsakega dodatnega referenduma. A hkrati pobudnikom referenduma očita, da želijo "ravno oni to isto politično policijo preko izredne seje sprejeti v parlamentu". Na slednji namreč del opozicije zahteva odreditev parlamentarnih preiskav o Black Cube in o domnevnem obvodnem financiranju političnih strank.

Predsednik Svobode Robert Golob je na novinarski konferenci ocenil, da je hitrost pri zbiranju podpisov dokaz, da "nobena oblast, niti sedanja, ne more vladati mimo ljudi". "To je najboljše sporočilo, ki ga lahko tudi damo: ljudje so tisti, ki imajo na koncu zadnjo besedo," je poudaril. Verjame, da se bo enako izkazalo tudi ob referendumskem glasovanju. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so oddali svoj podpis. "Hvala vsem za pogum, da ste se z imenom in priimkom izpostavili v tej zgodbi, tudi prostovoljcem in vsem iz civilne družbe, ki ste zbirali podpise," je dejal.

Poslanec in podpredsednik SD Luka Goršek je ob zadovoljstvu ob zbranih dobrih 42.000 podpisih ocenil, da tema, o kateri se obeta referendum, kaže, da so prioritete "trenutno vladajočih na napačni strani". "Kompas so izgubili že v samem startu," je dejal v izjavi v DZ.

Poslanka in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je dejala, da je bil namen zakona, ki bo, kot kaže predmet referendumskega odločanja volivcev, zlasti nadziranje in discipliniranje državljanov. Prepričana je, da bi tudi s tega vidika parlamentarne preiskave uporabljali kot politično orodje. "Zdi se nedolžno na prvi pogled, a jasno je, čemu je bil tak zakon namenjen," je ocenila. Kot je še napovedala, bo Levica tako kot že ob zbiranju podpisov sodelovala tudi v referendumski kampanji. Državljane bodo pozivali k udeležbi na referendumu in zavrnitvi zakona na glasovanju. Če bo to uspelo, pa bo to po njenih besedah znak, da "tovrstnih avtokratskih posegov v zakonodajo ne bomo dovolili". Bo pa to tudi prvi preizkus proti vladi Janeza Janše, je sklenila.