Kot so zapisali pobudniki referenduma, hoče nova koalicija z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi odpraviti bistveno varovalko pred političnimi zlorabami poslanskih preiskovalk. Preiskovanci pred začetkom parlamentarne preiskave ne bi več mogli na ustavnem sodišču izpodbijati njene zakonitosti, s čimer bi politika dobila proste roke za uvedbo parlamentarne preiskave zoper praktično kogarkoli in kadarkoli, brez predhodnega sodnega nadzora.
"Parlamentarne preiskovalne komisije bi lahko pridobivale podatke o zasebnih komunikacijah, SMS-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih tudi oseb, ki nimajo nič s politiko in ki niso osumljene nobenega kaznivega dejanja ali druge nezakonitosti. Preiskava bi lahko zajela tudi njihove družinske člane, partnerje, prijatelje in druge osebe iz njihovega zasebnega kroga. Na referendumu bomo zato odločali o tem, ali želimo politiki podeliti tako rekoč neomejena pooblastila za poseganje v civilno sfero in v zasebnost posameznikov ali pa ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe oblasti," so pojasnili.
Pobudniki referenduma so nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Ob začetku zbiranja podpisov so pozvali vse, ki so zavezani demokraciji, pravni državi ter človekovim in državljanskim pravicam, naj podprejo referendum proti politični policiji.
Pobudo so podprle številne nevladne organizacije, civilnodružbena gibanja in aktivisti ter sindikati. Podpise so po vsej Sloveniji, od Izole do Gornje Radgone, zbirali številni prostovoljci. "Kljub vsakodnevnim zapletom pri delovanju e-uprave, večkratnim izpadom sistema za overjanje podpisov na upravnih enotah, začetnim tehničnim težavam, neugodnemu času poletnih dopustov in visokim temperaturam je bilo 40.000 podpisov zbranih še pred iztekom 35-dnevnega zakonskega roka," so sporočili danes.
Zadovoljstvo in zahvale vsem, ki so oddali podpis
"V času, ko nam grozi avtoritarna oblast – kar se že kaže v vrsti zakonskih predlogov in že sprejetih zakonov – je še posebno pomembno, da javnost sproti kritično reagira in se državljanke in državljani tudi osebno angažirajo za varstvo temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin in za njim odgovarjajoče zakone. Še posebej nujno je varovanje temeljnih pravic pred oblastmi, ki bi hotele te pravice omejevati!" je sporočila Spomenka Hribar.
"Ena pot je končana, druga se začenja. Dosegli smo referendum o škodljivem zakonu, zdaj ga moramo še dobiti in preprečiti, da bi se škodljiv zakon o parlamentarni preiskavi uveljavil. Treba bo še veliko dela in požrtvovalnosti, da bomo vsi skupaj v sodobni slovenski družbi prepoznali pravo dilemo: ali bomo mi, ljudstvo, nadzirali oblast ali pa bo ona nas?" je povedal Pavel Gantar.
"Zbrati 40.000 podpisov za referendum devet dni pred iztekom kratkega roka, v zelo neugodnem obdobju leta, je izjemen uspeh. Najprej zato, ker je civilna družba dojela resnost grožnje demokraciji in vladavini prava. Drugič zato, ker so se organizirali številni prostovoljci in prostovoljke po celotni Sloveniji. Brez njih ne bi šlo. Tretjič zato, ker je tako v civilni družbi kot sindikatih in na koncu še pri opozicijskih strankah dozorelo spoznanje, da vsi boji v obrambo pravic posameznikov, socialnih in družbenih skupin zadevajo nas vse. Ne da se enega ločiti od drugega. Interventni zakon zadeva vse, od dijakov do upokojencev. Zakon o parlamentarni preiskavi tudi. In prav tako sprememba volilne zakonodaje, ki briše volilno pravico (samo enemu) delu stalnega prebivalstva s tujim državljanstvom na lokalnih volitvah," je zapisal Vlado Miheljak.
"Sedaj nas čaka referendum o noveli zakona, ki razkriva prave, nevarne in nedemokratične namene te vladajoče koalicije; šikanirati in omejevati družbeno kritične subjekte. A mi gremo naprej!" je opozoril Franco Juri.
Igor Vidmar pa: "To, da smo uspeli zbrati dovolj podpisov za referendum o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi, je zelo spodbudno, saj tema kljub alarmu 'politična policija!' ni ravno populistična in vsem razumljiva na prvo žogo. Očitno je dovolj širok krog državljank in državljanov prepoznal nevarnost ukinjanja zakonskih in ustavnih varovalk pred samovoljo oblasti ter zastraševanjem kritične civilne družbe. To je tudi dokaz, da je jedro aktivne civilne družbe pozorno in odzivno."
Referendum bo predvidoma potekal jeseni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.